Jedro

Za pritožbeno rešitev zadeve o zavrženju tožbe je odločilno le dejstvo, da tožnik ni postopal v skladu s sklepom sodišča (izdanim na podlagi 108. člena ZPP), o popravi in dopolnitvi vloge tako, da bi postavil jasen in določen tožbeni zahtevek, o katerem naj odloča sodišče in navedel ter predložil upravni akt, ki se izpodbija.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, vloženo 13. 2. 2018, ker ni bila popravljena in dopolnjena tako, da bi bila sposobna za vsebinsko obravnavanje. Tožnik je vztrajal pri zahtevku, da sodišče brez razprave razsodi: "da je 13. 3. 2017 vložil vlogo na ZZRS; da je ZZRS vlogo sprejel; da ni zahteval dopolnitve ali pojasnila vloge; da ni odstopil vloge skladno s 5. odst. 65. člena ZUP drugemu organu; da ni zavrnil - zavrgel vloge po 129. členu ZUP; da mu je bila vloga jasna; da je zato upravni postopek po vlogi z dne 13. 3. 2017, začet na dan 13. 3. 2017; da je 22. 4. 2017 vložil pritožbo zaradi molka organa; da je organ prve stopnje izgubil stvarno pristojnost odločanja po 13. 3. 2017; da je bila uradna oseba A.A. dolžan takoj odstopiti pritožbo zaradi molka organa MDDSZEM; da je organ prve stopnje in uradna oseba kršil temeljne Ustavne pravice iz 14., 22. in 25. člen Ustave RS, 13., 14., 17. člen Konvencije o temeljnih človekovih pravicah in svoboščinah ter 1. člen 12 protokola.

2. Sklep izpodbija tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po 335. členu (verjetno mišljen 338. člen) ZPP s predlogom na razveljavitev in vrnitev sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

Po razveljavitvi prejšnje odločitev, s katero je bilo izrečeno, da Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ni pristojno za odločanje in da se zadeva odstopi v reševanje stvarno pristojnemu Upravnemu sodišču RS, je sklep o popravi vloge dne 17. 9. 2018 izdal sodnik B.B.. Sodnik B.B. je zakoniti sodnik v prvostopenjski zadevi, saj ni izločitvenih razlogov iz 70. člena ZPP. Tudi sicer naj bi sklep o izločitvi sodnika v skladu s 1. odst. 73. člena ZPP bila dolžna izdati predsednica sodišča. Povzema 12., 70., 71., 339., 330., 331., 332., 324. člen ZPP ter 81. člen Zakona o sodniški službi. Na koncu še zapiše, da je brezpredmetno pobijati izrek in obrazložitev sklepa sodnice C.C., saj imenovana ne more nastopati kot zakoniti sodnik.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti v skladu z 2. odst. 339. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep o zavrženju tožbe glede na dejansko procesno stanje konkretnega primera, pravilen in zakonit. Za pritožbeno rešitev zadeve o zavrženju tožbe, vložene 13. 2. 2018 je odločilno le dejstvo, da tožnik ni postopal v skladu s sklepom sodišča z dne 17. 9. 2018 (izdanim na podlagi 108. člena ZPP), o popravi in dopolnitvi vloge tako, da bi postavil jasen in določen tožbeni zahtevek, o katerem naj odloča sodišče in navedel ter predložil upravni akt, ki se izpodbija. Pisno je dne 18. 10. 2018 celo izrecno izjavil, da ostaja njegov tožbeni zahtevek točno tak, kot je zapisan v 13. točki tožbe z dne 11. 2. 2018 (list. št. 13). Torej ugotovitven, povzet v 1. točki te obrazložitve, ki ga seveda ni dopustno obravnavati po vsebini.

5. Ne gre za ugotovitveno tožbo iz 1. odst. 181. člena ZPP, s katero stranka sicer lahko zahteva, da sodišče ugotovi obstoj ali neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oz. nepristnost kakšne listine, kot je pravilno razlogovano v 4. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, zato tega pritožbeno sodišče ne ponavlja znova. Za vtoževano ugotavljanje kršitve pravnih predpisov brez kakršnega koli dajatvenega zahtevka, pristojnosti za odločanje itd., ne more biti izkazan pravni interes iz 2. odst. 181. člena ZPP, zato je tožba s takšnim zahtevkom na podlagi 274. člena ZPP zakonito zavržena.

6. Zaradi zakonitega zavrženja tožbe, o kateri meritorno sojenje ni dopustno, ni prišlo niti do smiselno uveljavljanih kršitev iz 1. ali 2. točke 2. odst. 339. člena ZPP. Kršitev po 1. točki 2. odst. 329. člena ZPP je podana le, če je sodišče nepravilno sestavljeno ali če je pri izdaji odločitve sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi, oz. po 2. točki tedaj, če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti izločen iz razlogov od 1. do 5. točke 1. odst. 70. člena, oz. je bil s sklepom predsednika sodišča izločen po 6. točki 70. člena ZPP.

7. Pritožnikovo stališče, da sodnica C.C. ni bila pristojna izdati izpodbijanega sklepa, ker sodnik B.B., ki je izdal sklep o popravi tožbe, iz sojenja ni bil izločen, je pravno povsem zmotno in zato nesprejemljivo. Iz triaže, v kateri je sklep o popravi tožbe sicer res izdal okrožni sodnik B.B., je bila zadeva v skladu s Sodnim redom dodeljena v reševanje sodnici C.C.. Sodnica je bila zato edino pristojna za odločanje o dopustnosti oz. nedopustnosti vsebinskega reševanja zadeve, glede na to, da tožba ni bila popravljena in dopolnjena v skladu z zahtevami iz sklepa IV Ps 681/2018 z dne 17. 9. 2018, s katerim je bil tožnik tudi izrecno opozorjen, da bo tožba zavržena, če je v odrejenem roku ne bo vrnil popravljene in dopolnjene v skladu z zahtevami sodišča. Sicer prihaja pritožnik sam s seboj v nasprotje, ko navajanja, da bi v zadevi moral odločati sodnik B.B., sočasno pa celo vztraja pri zahtevi za njegovo izločitev.

8. Glede na to, da je izpodbijani sklep iz predhodno navedenih procesnih razlogov pravilen in zakonit, z njim ni prišlo niti ni moglo priti do kršitev 12., 71., 330., 332., 323. ali 224. člena ZPP. Ker je sicer zatrjevanje kršitve navedenih določb ZPP povsem pavšalno, se pritožbeno sodišče do njih ne more niti se ni dolžno posebej opredeljevati. Zaradi obrazloženega je pritožbo na podlagi 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.