Jedro

Ker morata biti oba pogoja za izdajo začasne odredbe, to je verjetnost obstoja terjatve skladno s 1. odst. 272. člena ZIZ in ena izmed predpostavk naštetih v 2. odst. 272. člena ZIZ, podana kumulativno, ugotovitev pomanjkanja predpostavk predpisanih v 2. odst. 272. člena ZIZ pomeni (da je pravilen izpodbijani sklep prvostopnega sodišča), da niso izkazani pogoji za izdajo začasne odredbe.

Neposredne pravne podlage za vpis zaznambe spora ne dajeta niti Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), niti Zakon o sodnem registru (ZSReg).

Sodni register kot zemljiška knjiga sta javni knjigi, ki sta namenjeni vpisu pravno pomembnih dejstev v pravnem prometu (sodni register, glej 2. odst. 2. člena ZSReg) oziroma o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami (zemljiška knjiga, 1. člen ZZK-1).

Ker tožeča stranka predlaga prenehanje vknjižene pravice na poslovnem deležu drugotožene stranke, je smiselno prvostopenjsko sodišče uporabilo določbo 2. točke 1. odst. 79. člena ZZK-1, tudi za vpisani poslovni delež v sodnem registru.

Izrek

Pritožbi tožeče in drugotožene stranke se zavrneta in se potrdita izpodbijana sklepa prvostopenjskega sodišča. Zahteva tožeče stranke za povrnitev pritožbenih stroškov se zavrne.

Obrazložitev

I. O postopku zavarovanja z začasno odredbo Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlagano začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, ki se glasi: "1. Drugotoženi stranki D.D. se prepoveduje odtujitev, obremenitev, razpolaganje in vsakršno spreminjanje 36,51 % poslovnega deleža v družbi O. d.o.o, ki ga je drugotožena stranka vpisala v sodnem registru Okrožnega sodišča v Kranju pri vl. št. ... pod opr. št. Srg ....

2. Drugotoženi stranki se do izdaje sodne odločbe v tej zadevi prepoveduje izvrševati glasovalne pravice in odločanje v družbi O. d.o.o. na podlagi 36,51% poslovnega deleža v družbi O., ki ga je drugotožena stranka vpisala v sodnem registru Okrožnega sodišča v Kranju pri vl. št. ..., pod opr. št. Srg ....

3. Prvotožena stranka A. d.o.o. ima do izdaje sodne odločbe v tej zadevi pravico izvrševati glasovalne pravice in odločati v družbi O. d.o.o. tudi na podlagi 36,51% poslovnega deleža v družbi O., ki ga je drugotožena stranka protipravno vpisala v sodnem registru Okrožnega sodišča v Kranju pri vl. št. ..., pod opr. št. Srg ....

4. Ta začasna odredba se zaznamuje v sodnem registru Okrožnega sodišča v Kranju pri družbi O., pri vl. št. ....

5. Ta začasna odredba velja še 30 dni od prejema pravnomočne sodne odločbe v tej zadevi.

6. Drugotožena stranka D.D. je dolžan tožečima strankama plačati vse njene pravdne stroške z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodne odločbe dalje do plačila in pod izvršbo." Proti sklepu se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 239. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ter 15. členom ZIZ. Sodišču druge stopnje je predlagala, naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in ga spremeni tako, da izda predlagano začasno odredbo ter naloži drugotoženi stranki povrnitev vseh pravdnih stroškov tožeče stranke v zvezi z začasno odredbo s pripadki, ali pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Zahtevala je potrditev pravdnih stroškov.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila, predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik ne napada razlogov v izpodbijanem sklepu, o izkazanosti drugega pogoja za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve, predpisanem v 2. odst. 272. člena ZIZ. Sodišče druge stopnje je torej vezano na ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da tožeča stranka ni izkazala nevarnosti, da bo uveljavitev terjatev onemogočena ali precej otežena, ali, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, ali da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastala upniku.

Ker morata biti oba pogoja za izdajo začasne odredbe, to je verjetnost obstoja terjatve skladno s 1. odst. 272. člena ZIZ in ena izmed predpostavk naštetih v 2. odst. 272. člena ZIZ podane kumulativno, ugotovitev pomanjkanja predpostavk predpisanih v 2. odst. 272. člena ZIZ pomeni, da je pravilen izpodbijani sklep prvostopnega sodišča, da niso izkazani pogoji za izdajo začasne odredbe.

Zato se sodišču druge stopnje ni bilo treba več ukvarjati s pravilnostjo izpodbijanega sklepa o morebitno podanih pogojih za izdajo začasne odredbe v skladu s 1. odst. 272. člena ZIZ.

V zvezi z razlogi prvostopnega sodišča o edicijski dolžnosti tožeče stranke se sodišče druge stopnje strinja s tem, da bi morala tožeča stranka predložiti v spis listine, za katere je zatrjevala, da se nahajajo v registrskih spisih, ki naj jih pri odločitvi o začasni odredbi vpogleda prvostopenjsko (pravdno) sodišče. Tožeča stranka mora namreč v skladu z 212. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ za svoje trditve predložiti vse potrebne dokaze, na primer listino v skladu s 1. odst. 226. člena ZPP. Ni dolžnost pravdnega sodišča, iskati dokaze v spisih, ki jih vodi registrsko sodišče. Izjema velja le za podatke, ki so razvidni iz informatizirane baze sodnega registra in dostopni preko računalniškega spleta. Ti podatki so namreč dostopni vsem in bi jih lahko glede na dosežen tehnični napredek umestili med splošno znana dejstva, ki jih ni treba dokazovati (4. odst. 215. člena ZPP).

Glede nastanka težko nadomestljive škode ter, da bo izvršitev sodne odločbe onemogočena ali precej otežena, tožeča stranka sploh ni postavila materialno sklepčnih trditev, iz katerih bi lahko izhajala utemeljenost predlagane začasne odredbe (primerjaj v spisu, list. št. 5). Že na podlagi teh materialnopravnih nesklepčnih navedb sledi materialnopravna zavrnitev predlagane začasne odredbe.

Sodišče druge stopnje na podlagi povedanega ni odgovarjalo na ostale pritožbene navedbe tožeče stranke, ker to ni bilo potrebno (1. odst. 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Izrek o pritožbenih stroških temelji na 1. odst. 165. člena v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi pritožbene stroške.

II. O zaznambi spora Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu tožeče stranke in pri vl. št. 1/05293/00 sodnega registra Okrožnega sodišča v K. opravilo pri subjektu vpisa O. d.o.o. K. vpis zaznambe spora, I Pg 30/2007 med tožečima strankama L. d.o.o. in MB in toženima strankama A. d.o.o. in DD, zaradi ugotovitve navideznosti, izpodbojnosti in ničnosti pogodbe in sicer pri 36,51% poslovnem deležu, ki ga je družbenik DD pridobil na podlagi pogodbe o odplačni odsvojitvi poslovnega deleža v družbi O. d.o.o. z dne 17.11.2006. Sklenilo je, da zaznambo opravi sodni register Okrožnega sodišča v Kranju po uradni dolžnosti in da ostane ta zaznamba spora v veljavi do pravnomočne rešitve te pravdne zadeve ali dokler sodišče ne odloči drugače. Proti temu sklepu se je pravočasno pritožila drugotožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena ZPP. Sodišču druge stopnje je predlagala naj njeni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter predlog tožeče strank za zaznambo spora v sodnem registru zavrne, podrejeno pa, da pritožbi ugodi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje se strinja s pritožnikom, da neposredne pravne podlage za vpis zaznambe spora ne dajeta niti Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), niti Zakon o sodnem registru (ZSReg). Sklicevanje prvostopenjskega sodišča na 47. in 48. člena ZGD-1 v prvostopenjskem sklepu je torej nepravilno. Vendar pa je uveljavljena sodna praksa, da se dovoljuje zaznamba spora pri družbenikih in vpisanih poslovnih deležih pri registrskih sodiščih. Ker je predmet tožbenega zahtevka tudi vpis spremembe poslovnih deležev družbenikov, do katerega bi lahko prišlo v primeru, če bi bilo ugodeno tožbenemu zahtevku tožeče stranke, da je bil omenjeni prenos poslovnih deležev med toženima strankama navidezen, izpodbojen ali ničen, je s smiselno uporabo določbe 79. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) možno presojati, ali so bili podani pogoji za zaznambo spora. Sodni register kot zemljiška knjiga sta javni knjigi, ki sta namenjeni vpisu pravno pomembnih dejstev v pravnem prometu (sodni register, glej 2. odst. 2. člena ZSReg) oziroma o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami (zemljiška knjiga, 1. člen ZZK-1). Po tožbenih trditvah je vpisana sprememba višine poslovnega deleža, izvedena na podlagi izpodbijane pogodbe o odplačni odsvojitvi poslovnega deleža v družbi O.d.o.o. z dne 17.11.2006, med toženima strankama. Ker tožeča stranka predlaga prenehanje vknjižene pravice na poslovnem deležu drugotožene stranke, je smiselno prvostopenjsko sodišče uporabilo določbo 2. točke 1. odst. 79. člena ZZK-1, tudi za vpisani poslovni delež v sodnem registru.

Pravilno je razlogovanje v izpodbijanem sklepu, da se sodišče v tej fazi postopka (odločanju o zaznambi spora), ni spuščalo v presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke. Za zaznambo spora namreč zadošča ugotovitev, da tožeči stranki v tožbi zahtevata naj prvostopenjsko sodišče ugotovi, da je pogodba o prenosu poslovnih deležev z dne 17.11.2006 navidezna, izpodbojna in nima pravnega učinka. Če bo tožbenemu zahtevku ugodeno bo treba vzpostaviti stanje, kakršno je bilo pred sklenitvijo pogodbe. Za ta postopek v sodnem registru, enako kot v postopku zaznambe spora v zemljiški knjigi ni treba ugotavljati verjetnosti utemeljene terjatve, saj je ta presoja potrebna le pri ugotavljanju pogojev za izdajo začasne odredbe. Zato sodišče prve stopnje pravilno ni opravilo te presoje.

Ob tem, ko je prvostopenjsko sodišče ugodilo predlogu za vpis zaznambe spora, je v 2. odst. izreka izpodbijanega sklepa navedlo, da bo zaznambo opravil sodni register Okrožnega sodišča v K. po uradni dolžnosti. Ker je o predlogu za zaznambo spora odločilo pravdno sodišče, je le izvedba tega vpisa prepuščena sodnemu registru Okrožnega sodišča v K. 1. in 2. odst. izpodbijanega sklepa si torej nista v nasprotju. Očitek absolutne bistvene kršitve določb izvršilnega postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, torej ni podan.

Glede na povedano materialnopravno stališče drugostopenjskega sodišča slednje ni odgovarjalo na ostale pritožbene navedbe pritožnika (1. odst. 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in omenjeno pritožbo zavrnilo ter izpodbijani prvostopni sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).