Jedro

Ker se osebna vročitev v skladu s prvim odstavkom 87. člena ZUP ni dala opraviti, je vročevalec vložil v tožnikov hišni predalčnik sporočilo o poizkusu vročitve, v katerem je pritožniku v skladu s tretjim odstavkom 87. člena ZUP obvestil, kje lahko v roku 15 dni zadevni sklep prevzame. Glede na to, da tožnik pošiljke v navedenem roku ni prevzel, se šteje, da je bil sklep tožniku osebno vročen s potekom 15-dnevnega roka za prevzem pisanja na pošti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim izpodbijanim sklepom je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski organ, FURS) v skladu z 240. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) kot prepozno zavrgla tožnikovo pritožbo zoper sklep FURS, št. DT 4933-4438/2021-12 z dne 6. 7. 2021. 2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je FURS s sklepom št. DT 499-23-172/2021 z dne 28. 1. 2022 odločila, da se pritožba tožnika zoper sklep davčnega organa o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva št. DT 4933-4438/2021-12 z dne 6. 7. 2021 zavrže iz razloga, ker je bila pritožba vložena prepozno. Ker se osebna vročitev prvostopenjskega sklepa o davčni izvršbi v skladu s prvim odstavkom 87. člena ZUP ni dala opraviti dne 8. 7. 2021, je vročevalec vložil v tožnikov hišni predalčnik sporočilo o poizkusu vročitve, v katerem je pritožniku v skladu s tretjim odstavkom 87. člena ZUP obvestil, kje lahko v roku 15 dni zadevni sklep prevzame. Prav tako je bil pritožnik s sporočilom obveščen, da se bo v kolikor pošiljke v 15-dnevnem roku ne bo prevzel v skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP štelo, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka 15-dnevnega roka. Glede na to, da tožnik pošiljke v navedenem roku ni prevzel, se šteje, da je dne 23. 7. 2021 nastopila fikcija vročitve. 8-dnevni rok za vložitev pritožbe je pričel skladno s 100. členom ZUP teči dne 24. 7. 2021 in se je iztekel 2. 8. 2021. Pritožnik pa je pritožbo poslal priporočeno po pošti 12. 8. 2021, torej prepozno, zato jo je drugostopenjski organ zavrgel. 3. Tožnik se z odločitvijo drugostopenjskega organa ne strinja in vlaga tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da ga FURS pred izdajo sklepa ni zaslišala v skladu z 9. členom ZUP ter mu omogočila, da se izjavi o dejstvih, kot to določa 146. člen ZUP, kar pomeni bistvena kršitev pravil postopka v skladu s 6. členom EKČP, ki mu daje pravico do poštenega sojenja, se ni izvedel noben pravdni postopek, s katerim bi sodišče ugotovilo, da je dolžnik. FURS naj upošteva 22. člen Ustave RS, ki vsakomur zagotavlja enako varstvo pravic ter 14. člen Ustave RS, ki zagotavlja enakost pred zakonom. Brez sodbe sodišča se želi poseči v zasebno lastnino dolžnika, ki jo ščiti 33. člen Ustave RS in prvi člen 1. Protokola h Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP). V zvezi s tem se sklicuje na sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP) Vaskršič proti Sloveniji, Valant proti Sloveniji, B.K.M. LOJISTIK TICARET LIMITED SIRKETI proti Sloveniji, iz katerih je razvidno, da državni organi ne spoštujejo zasebne lastnine. Sklicuje se tudi na 23. in 3. člen Ustave RS ter opozarja, da FURS ni del sodne oblasti, zato ne more soditi državljanu. FURS ni upoštevala niti 5. člena ZDavP-2, ki določa, da mora ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za sprejem pravilne in zakonite odločitve, pri tem pa mora z enako skrbnostjo ugotoviti tudi dejstva, ki so v korist zavezanca za davek ter v skladu s 6. členom ZDavP-2 pri izvrševanju svojih pooblastil in izrekanju ukrepov ravnati v skladu z načelom sorazmernosti. FURS naj upošteva 22. člen Ustave RS, ki vsakomur zagotavlja enako varstvo pravic ter 14. člen Ustave RS, ki zagotavlja enakost pred zakonom brez sodbe sodišča se želi poseči v zasebno lastnino dolžnika, ki jo ščiti 33. člen Ustave RS. Tožnik predlaga, da se tožbi ugodi v celoti in se davčna izvršba ustavi. Predlaga tudi, da se upošteva, da ni bil izveden zakonit postopek s strani FURS in da le-ta ne predstavlja sodne oblasti in da FURS ne upošteva sodbe ESČP v skladu s 46. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic EKČP. 4. V odgovoru na tožbo tožena stranka v celoti prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitve upravne odločbe. Tožena stranka v tem odgovoru že k obrazloženem z navedbami tožeče stranke pojasni, da je bil izpodbijani sklep izdan v skrajšanem ugotovitvenem postopku, po katerem lahko organ o zadevi odloči tako, če se da ugotoviti stanje stvari na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ in samo za to ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma njenih pravnih koristi (2. točka prvega odstavka 144. člena ZUP). Glede navedbe tožeče stranke o izvedbi ustne obravnave tožena stranka pripominja, da v skladu z določbo 154. člena ZUP uradna oseba, ki vodi postopek po lastnem preudarku ali na predlog stranke razpiše obravnavo, kadar je to koristno za razjasnitev zadeve. Naslovnemu sodišču predlaga, da tožbo tožeče stranke zavrne kot neutemeljeno.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Sodišče v obravnavani zadevi presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa št. DT 499-23-172/2021 z dne 28. 1. 2022, s katerim je Ministrstvo za finance zavrglo tožnikovo pritožbo zoper sklep FURS-a št. DT 4933-44382/2021-12 z dne 6. 7. 2021. 7. Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in utemeljen na zakonu, sodišče se z razlogi pritožbenega organa strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Tožnik v tožbi ne navaja ničesar, kar bi lahko vplivalo na drugačno odločitev sodišča. 8. Izpodbijani sklep je bil izdan v postopku davčne izvršbe za vprašanja, ki niso urejena z davčnimi predpisi pa se na podlagi tretjega odstavka 2. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), uporablja ZUP. Slednji v prvem odstavku 68. člena določa, da je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme preden izteče rok. Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo šteje dan oddaje na pošto (drugi odstavek 68. člena ZUP).

9. Odločbe, sklepi in drugi dokumenti, od vročitve katerih začne teči rok, ki se vročajo v fizični obliki, se vročijo osebno tistemu kateremu so namenjeni (prvi odstavek 87. člena ZUP). O vročitvi je treba obvestiti organ, ki je vročitev odredil, z vročilnico (drugi odstavek 87. člena ZUP). Kot izhaja iz vročilnice v spisu je bila tožniku dne 8. 7. 2021 poizkušena vročitev sklepa št. DT 4933-44382/2021 z dne 6. 7. 2021. Ker se osebna vročitev v skladu s prvim odstavkom 87. člena ZUP ni dala opraviti, je vročevalec vložil v tožnikov hišni predalčnik sporočilo o poizkusu vročitve, v katerem je pritožniku v skladu s tretjim odstavkom 87. člena ZUP obvestil, kje lahko v roku 15 dni zadevni sklep prevzame. Glede na to, da tožnik pošiljke v navedenem roku ni prevzel, se šteje, da je sklep FURS, št. DT 4933-44382/2021 z dne 6. 7. 2021 bil tožniku osebno vročen dne 23. 7. 2021, ko je nastopila fikcija vročitve. 8-dnevni rok za vložitev pritožbe je pričel skladno s 100. členom ZUP teči dne 24. 7. 2021 in se je iztekel 2. 8. 2021. Tožnik je vložil pritožbo 12. 8. 2021 in tega dne vložena pritožba je po obrazloženem vložena prepozno, zato je bila pravilno zavržena (drugi odstavek 240. člena ZUP).

10. Izpodbijana odločitev izhaja iz podatkov upravnega spisa, ki med strankama niso sporni in pravilno temelji na določbi 240. člena ZUP, čemur se sodišče v celoti pridružuje. Na drugačno odločitev tudi ne morejo vplivati tožnikovi ugovori v zvezi s kršitvijo ustavnih in konvencijskih pravic. Tožnik namreč v tožbi zgolj na splošno in pavšalno navaja kršitve Ustave RS, EKČP in Listine EU o temeljnih pravicah, pri čemer pa teh kršitev ne konkretizira (marveč zgolj navaja besedilo posameznih določb), zato jih sodišče ne more presoditi.

11. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Sodišče glavne obravnave v predmetni zadevi ni izvedlo iz razloga, ker dejansko stanje ni sporno. O predmetni zadevi je bilo mogoče odločiti na podlagi dokumentacije v spisu in tako dejanskega stanja ni bilo potrebno dopolnjevati, zaradi česar glavna obravnava v ničemer ne bi doprinesla k razjasnitvi stvari. Tudi glede na prakso ESČP davčne zadeve ne spadajo v okvir prvega odstavka 6. člena EKČP1. 1 Sodba ESČP v zadevi Ferrazzini v Italy, št. 44759/98 z dne 12. julij 2001, točka 28, Študija projekta Pomen prakse in zahtev ESČP za izvedbo glavne obravnave v upravnem sporu, Pravna fakulteta v Ljubljani, Ljubljana 2018, str. 37.