Jedro

Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine poleg dovolilnega dela, v katerem sodišče dovoli izvršbo za poplačilo izterjevane terjatve, vsebuje tudi kondemnatorni del, v katerem sodišče dolžniku naloži, da v osmih (oziroma v treh) dneh poravna terjatev, skupaj z odmerjenimi stroški. S sklepom o izvršbi sodišče v takšnem primeru torej ne dovoli le oprave izvršbe, temveč izda tudi plačilni nalog. Dolžnik je predlagal vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi ugovora, ugovor pa je vložil zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi. Zato postopek v zvezi s plačilnim nalogom še ni zaključen ter je treba pri odločanju o tem predlogu izhajati ne le iz ZIZ, ampak tudi iz določb ZPP o vrnitvi v prejšnje stanje.

Rok za plačilo sodne takse je v konkretnem primeru procesni rok, saj plačilo sodne takse pomeni izpolnitev procesne predpostavke.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje z dne 7. 9. 2019 zavrglo kot nedovoljenega. Ugotovilo je, da je v skladu s 36. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju vrnitev v prejšnje stanje v izvršilnem postopku dovoljena samo, če je zamujen rok za pritožbo ali rok za ugovor. Ker je dolžnik vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje iz razloga zamude roka za plačilo sodne takse, je takšen predlog nedovoljen.

2. Zoper sklep vlaga laično pritožbo dolžnik in navaja, da je zamudil s plačilom takse, ker je bil odsoten na terenu in fizično ni prejel obvestila o plačilu sodne takse. V nasprotnem primeru bi takso plačal pravočasno, vse to pa lahko dokaže s pričami, katere so bile z njim v tistem času v Mariboru na terenu.

3. Upnik ni podal odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

6. Sodišče prve stopnje je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep z dne 3. 12. 2018 zavrglo iz razloga, ker je v skladu z določbo 36. člena ZIZ vrnitev v prejšnje stanje v izvršilnem postopku dovoljena samo, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor. Takšna odločitev ni pravilna.

7. V skladu s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se v postopkih odločanja glede plačila sodnih taks po tem zakonu smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ta zakon ne določa drugače. V predmetni zadevi se vodi postopek za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine poleg dovolilnega dela, v katerem sodišče dovoli izvršbo za poplačilo izterjevane terjatve, vsebuje tudi kondemnatorni del, v katerem sodišče dolžniku naloži, da v osmih (oziroma v treh) dneh poravna terjatev, skupaj z odmerjenimi stroški (tretji odstavek 44. člena ZIZ). S sklepom o izvršbi sodišče v takšnem primeru torej ne dovoli le oprave izvršbe, temveč izda tudi plačilni nalog. Dolžnik je predlagal vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi ugovora z dne 3. 12. 2018, ugovor pa je vložil zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi. Zato postopek v zvezi s plačilnim nalogom še ni zaključen. Zato je treba pri odločanju o tem predlogu izhajati ne le iz 36. člena ZIZ, ampak tudi iz določb ZPP o vrnitvi v prejšnje stanje (116. do 120. člen ZPP), ki pa predloga ne omejujejo zgolj na zamujen rok za ugovor in pritožbo.

8. Sodna praksa sicer ni povsem usklajena glede vprašanja, ali je rok za plačilo sodne takse procesni ali materialni rok, vendar se v konkretnem primeru pritožbeno sodišče pridružuje stališču, da gre za procesni rok (primerjaj sklepe VSRS I Up 152/2014, II DoR 598/2010 (civilni oddelek), III DoR 108/2014 (gospodarski oddelek)), saj plačilo sodne takse pomeni izpolnitev procesne predpostavke, rok za izpolnitev procesne predpostavke pa je po naravi stvari procesni rok. Zato vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi ugovora, ni izključena. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je, kadar bi opravičljiva zamuda s plačilom sodne takse rezultirala v izgubi neke strankine pravice v postopku, ko upnik še nima izvršilnega naslova, (konkretno pravice do vsebinske odločitve o njeni pritožbi zoper sklep o zavrnitvi ugovora), vsebinska obravnava predloga za vrnitev v prejšnje stanje dopustna in ta pravica izhaja že iz 23. člena Ustave Republike Slovenije (primerjaj sklep VSL I Cp 2433/2016). Upoštevajoč težo posledic, ki jih ima neplačilo sodne takse (fikcija umika pritožbe) je pritožbi zato treba ugoditi.

9. Utemeljeni pritožbi je pritožbeno sodišče ugodilo, sklep pa razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj glede na naravo kršitve le-te ni moglo odpraviti samo.

10. V novem postopku naj sodišče prve stopnje upoštevajoč zgornjo obrazložitev ponovno vsebinsko odloči o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.