Jedro

Iz zakonske določbe prvega odstavka 132. člena ZDR-1 in sodne prakse jasno izhaja, da način prenehanja delovnega razmerja z vidika upravičenosti do odpravnine ob upokojitvi ni bistven. Tako ni podlage, da bi delavcu, ki mu delovno razmerje preneha po zakonu (oziroma ker mu je kot sodniku bila izrečena disciplinska sankcija prenehanja sodniške funkcije po sklepih disciplinskega sodišča), odrekali pravico do odpravnine ob upokojitvi zaradi načina prenehanja delovnega razmerja (sodniške funkcije). Z vidika upravičenosti do te odpravnine sta določena (le) dva pogoja, da delavcu (sodniku) delovno razmerje (sodniška funkcija) preneha in da se naslednjega dne upokoji. Ta dva pogoja pa sta v primeru toženca oziroma tožnika po nasprotni tožbi izpolnjena.

Izrek

Pritožbi tožene stranke oziroma tožeče stranke po nasprotni tožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe se spremeni, tako da se glasi: "VI. Tožena stranka po nasprotni tožbi (oziroma tožeča stranka) je dolžna tožeči stranki po nasprotni tožbi (oziroma toženi stranki) plačati odpravnino v višini 5.813,46 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 8. 2016 do plačila, v roku 15 dni, pod izvršbo.

VII. Tožeča stranka oziroma tožena stranka po nasprotni tožbi sama krije svoje pravdne stroške, toženi stranki oziroma tožeči stranki po nasprotni tožbi pa je dolžna plačati pravdne stroške v višini 20,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila, v roku 15 dni, pod izvršbo."

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj terjatve tožnice oziroma toženke po nasprotni tožbi v višini 176,43 EUR (točka I izreka) in terjatve toženca oziroma tožnika po nasprotni tožbi v višini 377,50 EUR (točka II izreka). Terjatvi je pobotalo (točka III izreka) in zahtevek po tožbi zavrnilo (točka IV izreka). Tožnici oziroma toženki po nasprotni tožbi je naložilo, da tožencu oziroma tožniku po nasprotni tožbi plača 201,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 10. 2017 (točka V izreka). Njegov zahtevek po nasprotni tožbi za plačilo odpravnine (ob upokojitvi) v višini 5.813,46 EUR s pripadki je zavrnilo (točka VI izreka). Tožencu oziroma tožniku po nasprotni tožbi je naložilo, da tožnici oziroma toženki po nasprotni tožbi plača pravdne stroške v višini 478,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka petnajstdnevnega izpolnitvenega roka do plačila (točka VII izreka).

2. Toženec oziroma tožnik po nasprotni tožbi se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov zoper navedeno sodbo v točkah VI in VII izreka. Navaja, da sodišče prve stopnje pri odločanju o zavrnitvi zahtevka za plačilo odpravnine ob upokojitvi ni upoštevalo med pravdnima strankama nespornega dejstva, da je bil toženec oziroma tožnik po nasprotni tožbi pri nasprotni stranki zaposlen od leta 1989 dalje do dne 4. 8. 2016, takoj naslednjega dne 5. 8. 2016 se je upokojil. Na to dejstvo je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. 55. člen ZSS daje sodniku pravico do drugih osebnih prejemkov, med katerimi je odpravnina ob upokojitvi. 74. člen ZSS določa razloge za prenehanje sodniške funkcije. Odpravnine ob upokojitvi ne omenja. Upoštevaje načela delovnega prava se toženec oziroma tožnik po nasprotni tožbi odpravnini ob upokojitvi ni mogel odpovedati. Kot vsak drug delavec, ki mu delovno razmerje preneha in se upokoji, je do te odpravnine upravičen. Zaradi zmotne odločitve o glavni stvari je zmotna odločitev sodišča prve stopnje o pravdnih stroških. Toženec oziroma tožnik po nasprotni tožbi pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov. Po uradni dolžnosti je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, vendar je na pravilno in popolno, v pretežni meri nesporno dejansko stanje, zaradi zmotne uporabe materialnega prava sprejelo neutemeljeno odločitev, ker je zahtevek toženca oziroma tožnika po nasprotni tožbi iz naslova odpravnine ob upokojitvi zavrnilo.

5. Bistvena dejstva za odločitev v tem sporu, kot izhajajo iz sodbe sodišča prve stopnje in ki jim toženec oziroma tožnik po nasprotni tožbi v pritožbi ne oporeka, so: Toženec oziroma tožnik po nasprotni tožbi je bil dne 31. 1. 1996 izvoljen v sodniško funkcijo, ki jo je opravljal na sodišču A. in nato na sodišču B.. Dne 4. 8. 2016 mu je sodniška funkcija prenehala na podlagi odločbe Sodnega sveta iz razloga po 8. točki prvega odstavka 74. člena Zakona o sodniški službi (ZSS; Ur. l. RS, št. 19/94 in nadalj.), ker mu je bila izrečena disciplinska sankcija prenehanja sodniške funkcije po sklepih disciplinskega sodišča. Dne 5. 8. 2016 se je upokojil. 6. Sodišče prve stopnje je zahtevek po nasprotni tožbi iz naslova odpravnine ob upokojitvi zavrnilo, v utemeljitev svoje odločitve je v izpodbijanem delu sodbe navedlo, da ima disciplinska sankcija prenehanja sodniške funkcije enak učinek kot prenehanje delovnega razmerja, pri čemer bi bil do vtoževane odpravnine ob upokojitvi toženec oziroma tožnik po nasprotni tožbi upravičen le, če bi mu delovno razmerje prenehalo na podlagi njegove izjave o prenehanju sodniške funkcije zaradi upokojitve. Upoštevalo je še, da Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.) določa pravico do odpravnine le v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in razloga nesposobnosti (prvi odstavek 108. člena ZDR-1) ter zaradi stečaja, prisilne likvidacije in potrjene prisilne poravnave (106. člen ZDR-1); tožencu oziroma tožniku po nasprotni tožbi delovno razmerje ni prenehalo iz teh razlogov, ampak smiselno iz krivdnega razloga (2. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1).1 Takšna presoja je zmotna.

7. Zakon o sodniški službi (ZSS; Ur. l. RS, št. 19/94 in nadalj.) v 55. členu določa, da sodniku pripada odpravnina ob odhodu v pokoj (točka 9). Ta je sicer urejena v 132. členu ZDR-1 z naslovom "odpravnina ob upokojitvi", ki določa, da, če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače, je dolžan delodajalec delavcu, ki je pri njem zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi izplačati odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje (prvi odstavek). Določa še, da delavec ni upravičen do odpravnine ob upokojitvi, če ima pravico do odpravnine po 108. členu ZDR-1 in če je delodajalec zanj financiral dokup pokojninske dobe; delavec je upravičen do izplačila razlike, če je znesek odpravnine po 108. členu ZDR-1 oziroma znesek za dokup pokojninske dobe nižji od zneska odpravnine ob upokojitvi.

8. Podobna določba je bila v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR; Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadalj.), ki je veljala od novele ZDR-A (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih; Ur. l. RS, št. 103/2007) dalje, pred tem pa je ZDR v 132. členu določal, da v primeru upokojitve pripada delavcu ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. Kot izhaja iz obrazložitve v Poročevalcu Državnega zbora Republike Slovenije - predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih - prva obravnava (EPA 1604-IV), je do zakonske spremembe prišlo, ker upokojitev delavca ni vedno povezana z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi (lahko se delavec z delodajalcem sporazume o prenehanju pogodbe o zaposlitvi).

9. Stališče, da je delavec upravičen do odpravnine ob upokojitvi ne glede na način prenehanja delovnega razmerja, je bilo sprejeto v sodni praksi. Tako je bila v zadevi Pdp 691/2012 še glede na določbo nenoveliranega ZDR delavcu prisojena odpravnina ob upokojitvi, čeprav mu delovno razmerje ni prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ampak po sporazumu.2 Po spremembi ZDR in na podlagi ZDR-1 je bila v več zadevah (odločbe Pdp 814/2011, Pdp 156/2014 in Pdp 603/2019) delavcu prisojena odpravnina ob upokojitvi, do prenehanja delovnega razmerja pa je prišlo z iztekom pogodbe o zaposlitvi za določen čas. V zadevi Pdp 156/2014 je Višje delovno in socialno sodišče izrecno navedlo, da ni pomembno, na kakšni podlagi delavcu preneha pogodba o zaposlitvi (na podlagi odpovedi, po sporazumu ali po samem zakonu po 119. členu ZDR3). V zadevi Pdp 603/2019 pa je podobno navedlo, da ni pomembno, na kakšen način oziroma na kakšni podlagi je delavcu delovno razmerje prenehalo, bistveno je le, da mu je prenehalo in da se je upokojil takoj po prenehanju delovnega razmerja, tako da med statusom delavca in statusom upokojenca ni časovne prekinitve. V zadevah Pdp 935/2004, Pdp 1011/2011 in Pdp 127/20174 je bila odpravnina ob upokojitvi prisojena delavcu, ki mu je delovno razmerje prenehalo na podlagi zakona, v zadevi Pdp 566/2015 pa je bilo po ugotovljeni nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas delavcu prisojeno delovno razmerje do upokojitve skupaj z odpravnino.5

10. V zadevi Pdp 1166/2014 je delavcu pred upokojitvijo delovno razmerje prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, skupaj s katero mu je bila ponujena nova pogodba o zaposlitvi za ustrezno delo. Iz tega razloga do odpravnine zaradi odpovedi iz poslovnega razloga ni bil upravičen in, kot je presodilo Višje delovno in socialno sodišče, do odpravnine ob upokojitvi tudi ne. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sklepom DoR 59/2015 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali mora delodajalec izplačati delavcu odpravnino ob upokojitvi, čeprav je delovno razmerje delavcu prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, delavec pa se je upokojil po izteku odpovednega roka. Po vloženi reviziji je odločitev Višjega delovnega in socialnega sodišča spremenilo. V obrazložitvi odločbe VIII Ips 293/2015 je navedlo, da iz določbe prvega odstavka 132. člena ZDR6 izhaja, da sta pogoja za pridobitev odpravnine prenehanje pogodbe o zaposlitvi in pridobitev statusa upokojenca; oba pogoja, upokojitev in prenehanje pogodbe o zaposlitvi, morata biti izpolnjena kumulativno.

11. Tožniku v zadevi Pdp 1166/2014 in VIII Ips 293/2015 je pogodba o zaposlitvi prenehala na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ob kateri ni sprejel ponujene nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo, naslednjega dne po izteku odpovednega roka se je upokojil. Tako, kot je poudarilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije v obrazložitvi odločbe, med statusom zaposlenega in statusom upokojenca ni bilo nobene časovne prekinitve, v takšnem primeru pa se šteje, da je delavec upravičen do odpravnine ob upokojitvi. Kumulativno sta bila izpolnjena oba pogoja iz prvega odstavka 132. člena ZDR: tožniku je prenehala pogodba o zaposlitvi in se je upokojil takoj po prenehanju delovnega razmerja. Pravice do odpravnine tak delavec nima le v primeru, če ima pravico do odpravnine po 109. členu ZDR ali pa je delodajalec zanj financiral dokup pokojninske dobe, pa še v tem primeru je delavec upravičene do razlike, če je odpravnina po 109. členu ZDR oziroma znesek za dokup pokojninske dobe nižji od zneska odpravnine ob upokojitvi.

12. V konkretnem primeru je tožencu oziroma tožniku po nasprotni tožbi delovno razmerje prenehalo iz razloga po 8. točki prvega odstavka 74. člena ZSS, ker mu je bila izrečena disciplinska sankcija prenehanja sodniške funkcije po sklepih disciplinskega sodišča. Prvi odstavek ZSS določa, da gre v taksativno navedenih primerih, med katerimi je razlog po 8. točki, za prenehanje sodniške funkcije po zakonu.

13. Iz povzete zakonske določbe prvega odstavka 132. člena ZDR-1 in sodne prakse jasno izhaja, da način prenehanja delovnega razmerja z vidika upravičenosti do odpravnine ob upokojitvi ni bistven. Tako ni podlage, da bi delavcu, ki mu delovno razmerje preneha po zakonu (oziroma ker mu je kot sodniku bila izrečena disciplinska sankcija prenehanja sodniške funkcije po sklepih disciplinskega sodišča), odrekali pravico do odpravnine ob upokojitvi zaradi načina prenehanja delovnega razmerja (sodniške funkcije). Z vidika upravičenosti do te odpravnine sta določena (le) dva pogoja, da delavcu (sodniku) delovno razmerje (sodniška funkcija) preneha in da se naslednjega dne upokoji. Ta dva pogoja pa sta v primeru toženca oziroma tožnika po nasprotni tožbi izpolnjena.

14. Ob pravilni uporabi materialnega prava, konkretno določbe prvega odstavka 132. člena ZDR-1 v povezavi s točko 9 prvega odstavka 55. člena ZSS je zahtevek po nasprotni tožbi v višini dveh povprečnih mesečnih plač toženca oziroma tožnika po nasprotni tožbi za pretekle tri mesece v višini 5.813,46 EUR s pripadki utemeljen (tako opredeljeni višini odpravnine ob upokojitvi tožnica oziroma toženka po nasprotni tožbi ni ugovarjala, kot tudi ni ugovarjala obrestnemu zahtevku, ki upošteva dan prenehanja službenega razmerja oziroma upokojitve). Zato je pritožbeno sodišče pritožbi toženca oziroma tožnika po nasprotni tožbi ugodilo in izpodbijani del sodbe na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP spremenilo, kot je razvidno iz izreka.

15. Zaradi spremenjene odločitve o utemeljenosti zahtevka po nasprotni tožbi je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP odločilo o pravdnih stroških pred sodiščem prve stopnje. Na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP je odločilo, da je dolžna tožnica oziroma toženka po nasprotni tožbi, ki v postopku po nasprotni tožbi ni uspela, tožencu oziroma tožniku po nasprotni tožbi plačati za pravdo potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP), svoje stroške pa krije sama. Pritožbeno sodišče je tožencu oziroma tožniku po nasprotni tožbi od priglašenih stroškov priznalo 20,00 EUR za poštne stroške, ne pa višjih stroškov (50,00 EUR za fotokopiranje in administracijo, 50,00 EUR skupnih stroškov), ker ti kot neizkazani niso utemeljeni. Tudi v delu, v katerem vsebuje odločitev o pravdnih stroških, je izpodbijani del sodbe spremenilo, kot je razvidno iz izreka.

1 V ZDR-1 je sicer odpravnina določena še v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas (peti odstavek 79. člena ZDR-1) in redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela (sedmi odstavek 125. člena ZDR-1). 2 Drugače je bilo v zadevi Pdp 1349/2008, kjer je šlo za prenehanje delovnega razmerja zaradi izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas. 3 Pogodba o zaposlitvi preneha veljati po samem zakonu zaradi pravnomočno ugotovljene invalidnosti I. kategorije (prvi odstavek), s prenehanjem veljavnosti delovnega dovoljenja za tujca ali osebo brez državljanstva (drugi odstavek) in z dnem zaključka stečajnega postopka v sodni register, če ni imenovan stečajni upravitelj (tretji odstavek). 4 V vseh treh primerih je šlo za prenehanje delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi zaradi pravnomočno ugotovljene invalidnosti I. kategorije. 5 Podobno je bilo v zadevi Pdp 641/2016, vendar je bila odločitev v tej zadevi razveljavljena s sklepom VIII Ips 190/2017 zaradi zmotne in preuranjene presoje o nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. 6 Po noveli ZDR-A; podobna je določba prvega odstavka 132. člena ZDR-1.