Jedro

Obličnost je pri darilni pogodbi za primer smrti določena kot pogoj za njeno veljavnost (ad valorem). To pomeni, da če nekaj manjka, je pogodba nična (enako kot je oporoka kot strogo obličen osebni pravni posel, če nekaj manjka nična).

V obravnavani zadevi je pri sestavi spornih notarskih zapisov kot zapisna priča sodelovala oseba, ki po zakonu ne bi smela sodelovati kot zapisna priča. To pomeni, da pri sestavi notarskih zapisov niso bile izpolnjene vse obličnostne zahteve in da sporna darilna pogodba za primer smrti in aneks k njej nista bila sklenjena v obliki notarskega zapisa, ter da sta zato nična.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo o stroških postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je (med drugim) ugotovilo, da sta darilna pogodba za primer smrti z dne 3. 12. 2007 in aneks k njej z dne 7. 7. 2008, oba sklenjena med pokojnikom kot darovalcem in tožencem kot obdarjencem ter potrjena z notarskim zapisom, nična (I. točka izreka); da je vknjižba lastninske pravice, opravljena v korist toženca na podlagi te pogodbe in aneksa, neveljavna (II. točka izreka); ter da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov in se izbriše vpis lastninske pravice na toženca ter ponovno vpiše lastninska pravica na A. M. (III. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (I., II. in III. točka izreka prvostopenjske sodbe) toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Toženec v pravočasni reviziji zoper drugostopenjsko sodbo uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Ne sprejema zaključka sodišč prve in druge stopnje, da darilna pogodba za primer smrti in njen aneks nista sklenjena v obliki notarskega zapisa, zaradi sodelovanja V. B. (sestre pogodbenih strank) kot zapisne priče pri (obeh) notarskih zapisih, in da sta zato nična. Poudarja, da je ničnost skrajna sankcija, in da v konkretnem primeru ne gre niti za varovanje javnega interesa niti za varovanje tretjih oseb (dediči so namreč varovani z institutom nujnega deleža, ki ni bil prikrajšan). Drugače pa meni, da je darilno pogodbo za primer smrti in aneks treba šteti kot oporoko pred pričami po 64. členu Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD (ker sta listini, ki vsebujeta jasno voljo zapustnika, da po njegovi smrti sporne nepremičnine brezplačno preidejo v last zapustnikovega brata (toženca), podpisala priča S. I. in notar F.) ali kot „navadno“ darilno pogodbo (ker je obdarjenec po podpisu darilne pogodbe za primer smrti, s soglasjem darovalca, že začel adaptirati stanovanjsko hišo in urejati zemljišča, samo zemljiškoknjižna izvedba je bila odložena do darovalčeve smrti). Navrže tudi, da tožniki niso izkazali pravnega interesa za ugotovitveni zahtevek. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da izpodbijani sodbi razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Uvodoma revizijsko sodišče pojasnjuje, da lahko stranka revizijo vloži samo zoper pravnomočni del izpodbijane sodbe in v tu obravnavani zadevi je to I., II. in III. točka izreka prvostopenjske sodbe. Zato revizijsko sodišče revidentovih tez, s katerimi izpodbija IV. in V. točko izreka prvostopenjske sodbe, niti ni povzemalo.

7. Revizijsko sporno je, ali je bila sporna darilna pogodba za primer smrti sklenjena v obliki notarskega zapisa, ker je pri sklenitvi (te) pogodbe kot zapisna priča sodelovala sestra pokojnega in toženca, torej sestra obeh pogodbenih strank.

8. Darilna pogodba za primer smrti mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. Če ni sklenjena v obliki notarskega zapisa, je nična (4. točka 47. člena Zakona o notariatu, v nadaljevanju ZN, v zvezi s 545. členom Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ, in 48. členom ZN). Pri sestavi notarskega zapisa take pogodbe morata sodelovati dve zapisni priči (1. točka prvega odstavka 51. člena ZN). Kot zapisne priče pa ne smejo sodelovati osebe, ki so z udeležencem pravnega posla ali z osebami, za katere izhaja iz notarskega zapisa kakšna pravica, ali z notarjem, ki sestavlja listino, (med drugim) v sorodstvu v stranski vrsti do drugega kolena (4. točka 53. člena ZN in prvi odstavek 22. člena ZN).

9. Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da so tožniki zakoniti dediči (žena in otroka) po pokojnem A. M., ki je kot darovalec sklenil s svojim bratom J. M. (tožencem) kot obdarjencem darilno pogodbo za primer smrti in aneks k njej, katere predmet so bile številne nepremičnine. Ena izmed dveh zapisnih prič, ki sta sodelovali pri sestavljanju spornih notarskih zapisov, je bila V. B., sestra obeh pogodbenih strank.

10. Upoštevajoč pravno pravilo, da kot zapisna priča ne sme sodelovati oseba, ki je z udeležencem take pogodbe v sorodstvu v stranski vrsti do drugega kolena (4. točka 53. člena v zvezi z 22. členom ZN), V. B. po zakonu ne bi smela sodelovati kot zapisna priča. To pa pomeni, da pri sestavi notarskih zapisov niso bile izpolnjene vse obličnostne zahteve in da sporna darilna pogodba za primer smrti in aneks k njej nista bila sklenjena v obliki notarskega zapisa, ter da sta zato nična (48. člen ZN).

11. Glede revizijske teze, da naj sodišče sporno darilno pogodbo za primer smrti šteje kot oporoko, velja revidentu pojasniti, da je obličnost pri darilni pogodbi za primer smrti določena kot pogoj za njeno veljavnost (ad valorem). To pomeni, da če nekaj manjka, je pogodba nična (enako kot je oporoka kot strogo obličen osebni pravi posel, če nekaj manjka, nična). Prav tako sporne pogodbe ni mogoče šteti za „navadno“ darilno pogodbo, ker je bila pogodba izpolnjena šele z vpisom obdarjenca v zemljiško knjigo, ta vpis pa je bil izveden po darovalčevi smrti. Zato konverzija po 89. členu OZ v obravnavani zadevi ne pride v poštev.

12. Revident sicer v uvodu revizije navaja, da revizijo vlaga iz vseh revizijskih razlogov, vendar bistvene kršitve določb pravdnega postopka niti z besedo ne omeni. Zato revizijsko sodišče glede bistvenih kršitev določb postopka izpodbijane odločbe ne sme preizkusiti (371. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

13. Glede na navedeno je revizijsko sodišče toženčevo revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

14. Ker je odločitev o prvostopenjskih in pritožbenih stroških postopka še odprta, je revizijsko sodišče odločitev o priglašenih revizijskih stroških pridržalo za končno odločbo o stroških postopka (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): To pomeni, da imajo pravni interes za tu obravnavano ničnostno tožbo.

Op. št. (2): Oporočitelj mora pri pisni oporoki pred pričami (tudi) pred pričami izjaviti, da je to njegova oporoka (primerjaj 64. člen ZD). Slednji pogoj pa v obravnavanem primeru ni izkazan.

Op. št. (3): Darilna pogodba je praviloma t. i. realni kontrakt in se zato za njeno sklenitev zahteva tudi dejanska izročitev stvari. Če do dejanske izročitve ne pride, gre za darilno obljubo, katere veljavnost (in iztožljivost) pa je vezana na strogo obličnost.