Jedro

V ospredju materialnopravne presoje v sporih zaradi zvišanja oziroma znižanja preživnine je ocena, ali konkretne okoliščine primera ustrezajo pravnemu standardu spremenjenih razmer. Spremembe na strani strani preživninskih zavezancev ali upravičencev morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da vplivajo na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezancev, ali pa so povezane s spremenjenimi potrebami na strani upravičencev.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke (tožene po nasprotni tožbi) in pritožbi tožene stranke (tožeče po nasprotni tožbi) se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožnik M. T. za preživljanje prvega toženca mld. M. T. njegovi materi N. J. in za preživljanje druge toženke E. T. njej osebno, dolžan namesto preživnine, ki je bila določena s sodno poravnavo P 2657/2009 - IV sklenjeno 16. 11. 2009, od 6. 1. 2011 dalje plačevati mesečno preživnino v višini 50,00 EUR za vsakega, oziroma v višini, ki se bo uskladila z gibanjem življenjskih stroškov (I. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, da je toženec M. T. namesto preživnine, ki je bila določena s sodno poravnavo P 2657/2009 – IV, sklenjeno 16. 11. 2009 in obvestila CSD Ljubljana Šiška z dne 31. 3. 2011, ki znaša za mld. M. T. in za E. T. za vsakega mesečno 203,20 EUR, od dneva vložitve tožbe dalje dolžan plačevati zvišano mesečno preživnino za mld. M. T. v znesku 470,00 EUR, za E.T. pa v znesku 490,00 EUR, usklajeno z gibanjem življenjskih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zavrnilo je tudi zahtevek, da je toženec M. T. dolžan tožnikoma povrniti stroške pravdnega postopka (II. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške pravdnega postopka (III. točka izreka).

2.Zoper sodbo se je pravočasno pritožil tožnik (toženec po nasprotni tožbi, v nadaljevanju tožnik), sicer oče tožencev, iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) (1) in sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijani I. in III. točki izreka spremeni, podrejeno pa, da zadevo v tem obsegu razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da bi moralo sodišče v skladu s 132. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) (2) ugotoviti, da so se zmožnosti tožnika v obravnavanem primeru spremenile (občutno poslabšale), spremenile pa so se tudi potrebe upravičenke E. T. Bistvena so dejstva, ki jih je sodišče sicer ugotovilo, vendar jih je zmotno presodilo. Tožnikov dohodek se je znižal na 550,00 EUR, stanovanja predstavljajo ekonomsko mrtvo premoženje, tožnik pa nima večjega premoženja. Sodišče je zmotno ocenilo potrebe hčere E. T., ki se v šolskem letu 2011/2012 ne šola redno (ima zgolj status dijakinje, ki ni izdelala mature) in opravlja študentsko delo ter iz tega naslova prejema zaslužke. Tožniku se od sklenitve sodne poravnave ni zmanjšala samo plača, kar je sodišče pravilno ugotovilo, ampak so se zmanjšale vse njegove materialne in pridobitne zmožnosti. Zaključek sodišča, da bi si tožnik lahko priskrbel primerljivo ali pa bolje plačano delo je pavšalen. Lastništvo stanovanj ni dokončno urejeno, tožnikova mati pa je pričela s postopkom odvzema darila. Materialno stanje matere otrok je dobro, prejema 1.700,00 EUR, kar ji omogoča plačevati najemnino za stanovanje v novogradnji, ki je neprimerljivo boljše, kot prejšnje stanovanje. Mati otrok se je odselila po svoji volji in sodišče povišanja stroškov bivanja in prevozov ne bi smelo šteti kot utemeljenih. Tožnik je ob razpadu zunajzakonske skupnosti vrnil posojilo za nakup vozila VW Multivan. Mati otrok je vse originalne pogodbe odtujila, zato so navedbe, da za kredit ni vedela, neresnične. Tožnik ima v uporabi devet let star Renault Megane. Zaključek sodišča, da zavarovalne police predstavljajo premoženje, s katerim tožnik prosto razpolaga, ni pravilen, poleg tega pa po zadnji sodbi sodišča mati tožnika nima več namena plačevati obrokov zavarovanja.

3.Zoper II. in III. točko izreka izpodbijane sodbe sta se pravočasno pritožila toženca (tožnika po nasprotni tožbi, v nadaljevanju toženca) iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP in sodišču druge stopnje predlagata, da pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožniku naloži plačevanje zahtevane mesečne preživnine, podrejeno pa, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navajata, da ima tožnik dva aktivna otroka (toženca), kljub temu pa si privošči prenehanje delovnega razmerja dejansko po lastni krivdi, veliko dragih športnih aktivnosti v prostem času, solastništvo treh stanovanj v centru Ljubljane, ki jih ne proda ali da v najem, imetništvo različnih vrednostnih papirjev, potovanja po svetu in plačevanje zgolj 50,00 EUR preživnine za vsakega otroka. Sodišče je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker ni izvedlo predlaganih dokazov, in sicer poizvedb pri KDD, poizvedb o lastništvu osebnega vozila VW Multivan, zaslišanja prič G. Z., M. R., T. B., M. K. D, U. P. ter postavitev izvedencev finančne in gradbene stroke. Premoženjskopravni položaj matere otrok je bistveno slabši od položaja očeta. Dohodki matere se od sklenitve sodne poravnave niso bistveno spremenili in znašajo okoli 1.700,00 EUR, dramatično pa so se povišali njeni izdatki, kar je sodišče pri odločanju zmotno ovrednotilo. Prenizko so vrednoteni stroški nastali zaradi selitve iz skupnega stanovanja v Ljubljani v stanovanje v Komendi, za katerega je mesečno potrebno odšteti 470,00 EUR. Prišteti je potrebno višje obratovalne stroške za stanovanje, ki znašajo mesečno 250,00 EUR. Oče otrok je obdržal osebno vozilo, ki je bilo v skupni lasti, zato je bila mati otrok primorana kupiti novo osebno vozilo, za katerega mesečno plačuje 169,00 EUR. Zmoten je zaključek sodišča, da nakup avtomobila vpliva na premoženjsko stanje matere otrok. Avtomobil slednja namreč potrebuje za prevoze v službo in prevoze otrok, povečali so se tudi stroški bencina, mesečno za okoli 200,00 EUR. Mesečni izdatki matere otrok so se tako od sklenitve sodne poravnave povečali za okoli 1.000,00 EUR, za ta znesek se je zmanjšala njena zmožnost preživljati otroke. Sodišče same vrednosti avtomobila matere otrok ni vključilo v razloge sodbe, s skupnimi stanovanji slednja ne more razpolagati, saj do njih nima dostopa. Sodišče ni ugotavljalo celotnega premoženja očeta otrok, ni se opredelilo do trditev, da je njegovo premoženjsko stanje boljše od prikazanega in ni izvedlo predlaganih dokazov. Sodišče je dejanske potrebe otrok ugotovilo zmotno (prenizko), ugotavljalo jih je pavšalno (ne da bi upoštevalo predložene račune, s katerimi so se izkazovale dejanske potrebe otrok) in pavšalno zaključilo, da so stroški obstajali že v letu 2009, do samih potreb otrok se ni opredelilo, ni upoštevalo odraščanja in dejstva, da se je življenjski standard otrok po koncu trajanja zunajzakonske skupnosti drastično poslabšal. Sodišče se ni opredelilo do potreb sina M. za valeto, plesne vaje, šolske knjige, vožnje v šolo, telefoniranja s prijatelji, hrane, oblačil, obutve, higienskih pripomočkov. Glede potreb hčere E. je sodišče k njenim prihodkom zmotno prištelo dohodke iz naslova dela prek študentskega servisa in ni upoštevalo, da je njeno delo posledica prenizke preživnine ter premoženjskega stanja matere, ki je ne more preživljati v zadostni meri. Hči si mora sama financirati tako stroške treniranja atletike kot tudi vse ostale stroške. Njeno delo je slabo vplivalo na maturo, zato je ni opravila.

4.Na pritožbo tožnika sta pravočasno odgovorila toženca in predlagata njeno zavrnitev.

5.Na pritožbo tožencev je pravočasno odgovoril tožnik in predlaga njeno zavrnitev.

6.Pritožbi sta utemeljeni.

7.V konkretnem primeru je bilo preživnina, ki jo mora tožnik, plačevati za hčer E. T. in sina M. T., določena s sodno poravnavo z dne 16. 11. 2009 in v valorizirani višini znaša mesečno 203,00 EUR za vsakega otroka.

8.Sodišče lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (132. člen ZZZDR). V ospredju materialnopravne presoje v sporih zaradi zvišanja oziroma znižanja preživnine je torej ocena, ali konkretne okoliščine primera ustrezajo pravnemu standardu spremenjenih razmer. Spremembe na strani preživninskih zavezancev ali upravičencev morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da vplivajo na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezancev, ali pa so povezane s spremenjenimi potrebami na strani upravičencev.

9.V zvezi s preživninsko zmožnostjo tožnika slednji v pritožbi utemeljeno graja zaključek sodišča prve stopnje, da se njegove zmožnosti glede na stanje ob sklenitvi sodne poravnave (primerjaj točko 7) niso spremenile. Ni namreč mogoče spregledati ugotovljenega dejstva (11. točka obrazložitve izpodbijane sodbe), da so se njegovi prejemki iz naslova zaposlitve skoraj prepolovili. Prav tako pritožba tožencev utemeljeno nasprotuje zaključku sodišča prve stopnje, da se premoženjsko stanje matere otrok ni bistveno poslabšalo. Dohodki matere so sicer ostali enaki, čemur slednja tudi pritožbeno pritrjuje, vendar ni mogoče spregledati ugotovljenega dejstva, da se je mati z otroki iz stanovanja v Ljubljani preselila v najemniško stanovanje v Komendi in s tem nastalih stroškov najemnine, obratovalnih stroškov ter posledično nastalih prevoznih stroškov (15. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Vse to nedvomno vpliva na zmožnosti matere za preživljanje otrok. Po presoji sodišča druge stopnje ni mogoče sprejeti zaključka prvostopenjskega sodišča, da niso nastopile spremenjene okoliščine, ampak je potrebno pritrditi pritožbama, da so se zmožnosti tako matere kot tudi očeta za preživljanje otrok, glede na čas sklenitve sodne poravnave, spremenile. Kar zadeva spremenjene potrebe otrok (upravičencev), ki sta jih toženca opirala predvsem na dejstvo njunega odraščanja in sta s tem v zvezi predložila tudi dokaze, slednja pritožbeno utemeljeno grajata, da je zaključek sodišča glede njunih nespremenjenih potreb pavšalen (15. točka izpodbijane sodbe) in ne temelji na izvedenih dokazih, kar vse onemogoča pritožbeni preizkus. Poleg tega ni mogoče zanemariti pritožbenih očitkov tožnika o (ne)rednem šolanju hčere ter očitkov tožencev v zvezi s preživninskimi zmožnostmi tožnika, in sicer da sodišče prve stopnje ni izvedlo (oziroma se opredelilo do) vseh predlaganih dokazov, s katerimi sta želela dokazati, da je dejansko premoženjsko stanje tožnika boljše od prikazanega. Slednje bo predmet nadaljnjega presojanja pred sodiščem prve stopnje.

10.Sodišče prve stopnje je napravilo zmotne zaključke glede spremenjenih okoliščin, ki se nanašajo na zmožnosti preživninskih zavezancev in pavšalne zaključke glede zatrjevanih sprememb na strani preživninskih upravičencev. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika in pritožbi tožencev ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). V novem sojenju, naj se prvostopenjsko sodišče ponovno opredeli do zatrjevanih spremenjenih razmer in ob ugotovljenem obstoju zakonske podlage 132. člena ZZZDR glede spremenjenih okoliščin ponovno določiti preživnine ob upoštevanju materialnopravnega izhodišča 123., 129., in 129. a člena ZZZDR.

11.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

(1) Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.

(2) Uradni list SRS, št. 15/1976, s spremembami in dopolnitvami.