Jedro

Iz določb ZZZDR nesporno izhaja, da s tem zakonom brezplačna pravna pomoč ni drugače urejena kot v ZBPP oziroma sploh ni urejena. To pomeni, da z odločbo o postavitvi skrbnika za poseben primer v skladu z ZZZDR ne gre za drugače urejeno brezplačno pravno pomoč. Zato v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti 3. odstavka 3. člena ZBPP.

Izrek

Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Okrožnega sodišča v Novi Gorici številka ... z dne ... se odpravi in se zadeva vrne Okrožnemu sodišču v Novi Gorici v ponoven postopek.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Novi Gorici je z izpodbijano odločbo zavrnilo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jo je v imenu tožeče stranke vložil skrbnik za poseben primer, Center za socialno delo Nova Gorica. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da iz 3. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/01, 50/04, 96/04 – UPB1 in 23/08 – ZBPP), izhaja, da upravičenec, ki mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč po posebnem zakonu, ne more te pravice v isti zadevi in za isto obliko pravne pomoči uveljaviti po tem zakonu. Ker je bil tožeči stranki dodeljen skrbnik za poseben primer, ki zastopa interese tožeče stranke v izvršilni zadevi, ki se pri Okrajnem sodišču v Novi Gorici vodi pod opr. št. In 76/2009, je bilo ocenjeno da tožeča stranka, v skladu s 3. odstavkom 3. člena ZBPP, ni upravičena do dodelitve brezplačne pravne pomoči v isti izvršilni zadevi.

Iz tožbe izhaja, da je bil tožeči stranki, z odločbo številka … z dne 23.7.2010, postavljen skrbnik za poseben primer, ki je v konkretnem primeru Center za socialno delo Nova Gorica, med naloge katerega pa ne sodi nudenje brezplačne pravne pomoči. Naloga skrbnika za poseben primer je zastopanje interesov tožeče stranke v izvršilni zadevi, ki se pri Okrajnem sodišču v Novi Gorici vodi pod opravilno številko In 76/2009. V primeru tožeče stranke gre namreč za osebo brez pravdne sposobnosti, saj je njen psihiater ocenil, da ni sposobna razumeti pomena svojih ravnanj in niti ni sama sposobna postaviti nekoga za zastopanje njenih interesov v izvršilnem postopku. Tako osebo, pa postavitev skrbnika za poseben primer, postavlja v neenakopraven položaj v smislu ustreznega zastopanja, zato je Center za socialno delo, kot skrbnik za poseben primer, podal vlogo za brezplačno pravno pomoč. S tem želi skrbnik za poseben primer poskrbeti, da bodo v največji možni meri zastopani interesi tožeče stranke, kar je tudi v skladu z izdano odločbo.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem se sklicuje na navedbe podane v izpodbijani odločbi. Poleg tega pa sodišče opozarja, da je bila tožba v upravnem sporu vložena po preteku 30-ih dni od vročitve upravnega akta tožeči stranki. Iz spisov namreč izhaja, da je bila izpodbijana odločba tožeči stranki vročena dne 12.10.2010. Tako je rok za vložitev tožbe v upravnem sporu pričel teči dne 13.10.2010, iztekel pa se je dne 11.11.2010, tožba pa je bila vložena šele 24.11.2010, torej po preteku zakonsko določenega roka, zato predlaga, da sodišče tožbo tožeče stranke, kot prepozno zavrže. Tožba je utemeljena.

Zakon o brezplačni pravni pomoči sicer res v 3. členu določa, da je z zakonom lahko brezplačna pravna pomoč drugače urejena, kot je urejena s tem zakonom, če je glede na vrsto postopka in glede na oblike pravne pomoči to potrebno. V 3. odstavku istega člena ZBPP pa je določeno, da upravičenec, ki mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč po posebnem zakonu, ne more te pravice v isti zadevi in za isto obliko pravne pomoči uveljavljati po tem zakonu. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/2004 – UPB1 – ZZZDR) v 6. delu določa pogoje in postopek za določitev skrbništva. Iz navedenih določb izhaja, da je namen skrbništva nad drugimi osebami varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z oskrbo, zdravljenjem in usposabljanjem za samostojno življenje (2. odstavek 178. člena ZZZDR). V skladu s 3. odstavkom 178. člena istega zakona ima skrbništvo tudi namen, da se zavarujejo premoženjske in druge pravice in koristi oseb, ki so pod skrbništvom. V 180. členu ZZZDR je določeno, da se za skrbnika postavi oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje dolžnosti skrbnika in ki privoli, da bo skrbnik. Skrbnik je dolžan vestno skrbeti za osebnost, pravice in koristi varovanca in skrbno upravljati njegovo premoženje (187. člen ZZZDR). V zakonu je še določeno, da skrbnik samostojno opravlja v varovančevem imenu in na njegov račun, kar spada v redno poslovanje in upravljanje varovančevega premoženja. V 211. členu ZZZDR je določeno kdaj Center za socialno delo postavi skrbnika za poseben primer. To, med drugim stori tudi takrat, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika. I Iz navedenih določb ZZZDR nesporno izhaja, da z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, brezplačna pravna pomoč ni drugače urejena kot v ZBPP, oziroma sploh ni urejena. To pa pomeni, da z odločbo o postavitvi skrbnika za poseben primer, v skladu z ZZZDR, ne gre za drugače urejeno brezplačno pravno pomoč, zaradi česar tožeča stranka lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč po Zakonu o brezplačni pravni pomoči. Namen skrbništva po ZZZDR, nad drugimi osebami, je namreč varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z oskrbo, zdravljenjem in usposabljanjem za samostojno življenje ter zavarovanje premoženjskih in drugih pravic in koristi oseb, ki so pod skrbništvom. Za skrbnika pa so pomembne osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje dolžnosti skrbnika, ne pa tudi pravno znanje potrebo za zastopanje pred sodišči. Zato v konkretnem primeru, kot že rečeno, ni mogoče uporabiti 3. odstavka 3. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči. V zvezi z navedbami tožene stranke v odgovoru na tožbo, da je bila tožba v tem upravnem sporu vložena prepozno, pa sodišče pojasnjuje, da je bila tožba priporočeno po pošti oddana dne 11.11.2010, ki pa jo je sodišče, zaradi njenih pomanjkljivosti, vpisalo v vpisnik II Upr 38/2010 in tožečo stranko pozvalo, da jo, skladno z določili Zakona o upravnem sporu, ustrezno dopolni oziroma popravi, kar je le ta tudi v odrejenem ji 8-dnevnem roku storila. Iz navedenega torej sledi, da je skrbnik za posebni primer vložil tožbo v upravnem sporu zadnji dan 30-dnevnega roka, zato tožba ni bila vložena prepozno.

Glede na vse navedeno je bilo treba tožbi ugoditi in izpodbijani upravni akt, v skladu s 4. točko 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1), odpraviti saj v postopku za izdajo izpodbijanega upravnega akta Zakon o brezplačni pravni pomoči ni bil pravilno uporabljen. V skladu s 3. odstavkom 64. člena ZUS-1 je sodišče zadevo vrnilo Okrožnemu sodišču v Novi Gorici v ponoven postopek.