Jedro

Izjava o pripoznavi tožbenega zahtevka mora biti izrecna in nedvoumna. Iz nje mora z gotovostjo izhajati, na kateri del tožbenega zahtevka se nanaša.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se delna sodba na podlagi pripoznave sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: „Ugotovi se, da v skupno premoženje tožnice A. G., in toženca B. B., spadajo nepremičnine: parc. št. 16/1, parc. št. 16/2, parc. št. 16/3, parc. št. 19, parc. št. 20, parc. št. 444, parc. št. 448, parc. št. 449, parc. št. 462/1, parc. št. 498/78, parc. št. 498/79 in parc. št. 554, vse k. o. X.“

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi delna sodba na podlagi pripoznave sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo delno sodbo na podlagi pripoznave, s katero je ugotovilo, da spadajo v skupno premoženje pravdnih strank določene nepremičnine, navedene v izreku te delne sodbe, in da znaša delež vsake pravdne stranke na tem premoženju do ½.

2. Zoper delno sodbo se pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče v celoti razveljavi izpodbijano sodbo in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da je v odgovoru na tožbo pripoznala tožbeni zahtevek le v delu, ki se nanaša na vknjižbo lastninske pravice na ime tožeče stranke na nepremičninah, navedenih v 1. točki odgovora na tožbo. Tožnica je nato modificirala tožbeni zahtevek v vlogi z dne 1. 3. 2013. Toženec je zatem v pripravljalni vlogi z dne 21. 3. 2013 priznal, da parc. št. 16/1, 16/2, 16/3, 19, 20, 444, 448, 449, 462/1, 498/78, 498/79, 554 in 550, vse k. o. X., predstavljajo skupno premoženje pravdnih strank. Podatki spisa ne dajejo podlage za izdajo izpodbijane sodbe na podlagi pripoznave. V tožbi tožnica ni postavila zahtevka, kolikšen je delež vsake od pravdnih strank na skupnem premoženju. Obligacijskemu zahtevku iz tožbe prvo sodišče pri izdaji izpodbijane sodbe ni sledilo. V odgovoru na tožbo je toženec glede določenih nepremičnin v k. o. 000 X pripoznal tožbeni zahtevek v delu, ki se je nanašal na vknjižbo lastninske pravice na ime tožeče stranke, torej v delu, v katerem sodišče ni sledilo tožbenemu zahtevku pri izdaji sodbe na podlagi pripoznave. Glede teh nepremičnin toženec ni pripoznal tožbenega zahtevka v delu, v katerem se zahteva, da so bile te nepremičnine pridobljene kot skupno premoženje, ugotovitve deležev na teh nepremičninah pa tožnica v tožbi še ni zahtevala. V zvezi z modificiranim tožbenim zahtevkom je toženec priznal le, da določene nepremičnine, navedene v 14. točki njegove vloge z dne 21. 3. 2013, predstavljajo skupno premoženje pravdnih strank. Višine deleža tožnice na teh nepremičninah toženec ni pripoznal. Glede na to prvo sodišče ni imelo podlage za izdajo izpodbijane sodbe. Z izdano sodbo je prvo sodišče zato storilo bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženec ni pripoznal tožbenega zahtevka glede parc. št. 550/1 k. o. X., saj ta parcela v navedbah toženca v 14. točki njegove vloge z dne 21. 3. 2013 ni bila navedena. Prvo sodišče je napačno uporabilo materialno pravo, saj je treba enotno obravnavati celotno skupno premoženje zakoncev in določiti enotna deleža na vseh predmetih skupnega premoženja.

3. Tožnica ni odgovorila na vročeno pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Izjava o pripoznavi tožbenega zahtevka mora biti izrecna in nedvoumna. Iz nje mora z gotovostjo izhajati, na kateri del tožbenega zahtevka se nanaša. Toženčeva izjava o pripoznavi tožbenega zahtevka v odgovoru na tožbo se je nanašala le na vknjižbo lastninske pravice na ime tožnice na določenih nepremičninah (navedenih v 1. točki odgovora na pritožbo), ne pa tudi na ugotovitveni del tožbenega zahtevka v tožbi (katere stvari sta pravdni stranki pridobili kot skupno premoženje v zakonski zvezi). Zato na podlagi toženčeve izjave o pripoznavi, dane v odgovoru na tožbo, prvo sodišče ni moglo izdati delne sodbe na podlagi pripoznave (za tiste nepremičnine, ki se navajajo v 1. točki odgovora na pritožbo).

6. Po tožničini „modifikaciji“ tožbenega zahtevka je toženec v 14. točki pripravljalne vloge z dne 22. 3. 2013 priznal le to, da so v tej točki navedene nepremičnine, ležeče v k. o. X., skupno premoženje pravdnih strank, pri čemer pa tožbenega zahtevka ni pripoznal v delu, ki se nanaša na višino deležev pravdnih strank na skupnem premoženju. Toženec je priznal, da sodi v skupno premoženje pravdnih strank še parc. št. „550/“ k. o. X., pri čemer pa ta del njegove izjave ni jasen, saj gre že na prvi pogled za napačno identifikacijsko oznako zemljiške parcele, zato se ta izjava ne more nanašati na parc. št. 550/1 k. o. X., kot je to napačno štelo prvo sodišče. 7. Glede na povedano je prvo sodišče lahko izdalo delno sodbo na podlagi pripoznave le v obsegu, kot je razviden iz izreka te sodbe. V preostalem delu za izdajo delne sodbe na podlagi pripoznave ni bilo podlage in je prvo sodišče zato v tem delu storilo očitano bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Narava te kršitve je omogočala njeno odpravo na seji pritožbenega senata, zato je pritožbeno sodišče razsodilo, kot je razvidno iz izreka (prvi odstavek 347. člena v zvezi s prvim odstavkom 354. člena, prvi odstavek 351. člena in 353. člen ZPP).

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).