Jedro

Iz naslova BPP je bil odvetnikuizplačan znesek 811,30 EUR na podlagi sklepa Bpp 2744/2014 z dne 9. 4. 2015. Oba postavljena odvetnika sta bila razrešena iz razlogov na strani tožnice in se zato šteje, da je tožnica prejela neupravičeno BPP. S tem so izpolnjeni pogoji za uporabo določb desetega in enajstega odstavka 30. člena v zvezi s 43. členom ZBPP. Toženka je zato po presoji sodišča z izpodbijano odločbo pravilno odločila, da mora tožnica vrniti neupravičeno prejeto BPP v višini 811,30 EUR.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo tožnici (v nadaljevanju tudi upravičenka) naložila povrnitev sredstev, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), v višini 811,30 EUR, v roku 30 dni od prejema izpodbijane odločbe, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Znesek je potrebno nakazati na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani (II. točka izreka), v kolikor upravičenka prostovoljno ne bo plačala dolgovanega zneska v danem roku, bo pristojni davčni organ na predlog pristojnega organa za BPP izvršil sklep po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov (III. točka izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe toženka pojasnjuje, da je bila tožnici z odločbo Bpp 2744/2014 z dne 19. 11. 2014 dodeljena izredna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v nepravdnem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani N 509/2014, zaradi razdelitve solastnega premoženja. Za izvajanje BPP je bil najprej določen odvetnik A.A., ki je bil iz razlogov na strani upravičenke razrešen z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 2744/2014 z dne 5. 3. 2015. Z isto odločbo je bila za izvajanje BPP določena odvetnica B.B., ki je bila prav tako iz razlogov na strani upravičenke razrešena z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 2744/2014 z dne 1. 2. 2016. S to odločbo je bilo še ugotovljeno, da upravičenki preneha pravica do BPP in da se šteje, da ji BPP ni bila odobrena, pri čemer bo o višini neupravičeno prejete BPP odločeno s posebno odločbo. Z odločbo Bpp 2744/2016 z dne 30. 9. 2016 je bilo upravičenki naloženo, da povrne sredstva izplačana iz naslova BPP v višini 811,30 EUR. Pred izdajo odločbe jo je toženka pozvala, da se izjavi glede vračila le-te, kar je upravičenka tudi storila. Zoper navedeno odločbo je upravičenka vložila tožbo, ki ji je sodišče ugodilo, odločbo Bpp 2744/2016 z dne 30. 9. 2016 odpravilo in zadevo vrnilo pristojnemu organu za BPP v ponovni postopek. V ponovnem postopku je toženka skladno z navodili sodišča preučila odgovor upravičenke, v katerem ta navaja, da nima denarja, zato dolgovanega zneska ne more plačati v enkratnem znesku. Kot v izpodbijani odločbi pojasni toženka, je za samo vračilo nepomembno, da upravičenka nima denarja oziroma da se nahaja v takšnem socialnem stanju, ki ji ne omogoča plačila zahtevanega zneska. Ker je prišlo do razrešitev dveh odvetnikov iz razlogov na strani upravičenke, se po določbi enajstega odstavka 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) šteje, da upravičenki BPP ni bila dodeljena in se v tem primeru uporabljajo določbe o neupravičeno prejeti BPP. V nadaljevanju se toženka sklicuje na 43. člen ZBPP in pojasni, da je bilo odvetniku A.A. iz naslova BPP izplačanih 811,30 EUR na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 2744/2014 z dne 9. 4. 2016. Toženka tudi izpostavlja možnost sklenitve pisnega dogovora o načinu vračila neupravičeno prejete BPP.

3. Tožnica je vložila laično tožbo in več dodatnih vlog, v katerih pretežno podaja za ta upravni spor nerelevantne navedbe. Med drugim navede tudi, da se z izpodbijano odločbo ne strinja ter v tožbi obširno pojasnjuje razloge in okoliščine v zvezi s sporno zadevo. V tožbi ugovarja, da je bilo materialno pravo napačno uporabljeno, napačno ugotovljeno dejansko stanje, kršena so bila določila postopka. Navaja, da je dodeljena odvetnika nista pravilno zastopala. V nepravdnem postopku sta oba odvetnika podajala vloge in izjave, ki so šle tožnici v škodo, poleg tega sta se do nje tudi neprimerno obnašala, v zvezi s čimer navede tudi nekaj primerov. Ker se je po preklicu pooblastila tožnica sama zastopala in v postopku tudi uspela, bi po tožničinem mnenju bila do nagrade upravičena kvečjemu ona sama, ne pa odvetnika, ki nista delovala v njeno korist. V tožbi obširno opiše tudi svoje zdravstveno in finančno stanje. Predlaga, da sodišče za štiri leta odloži odločanje o tej stvari, v nadaljevanju pa smiselno, da sodišče izpodbijano odločbo toženke odpravi. Predlaga tudi, da se trajno iz njenih zadev izloči sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani mag. C.C., ki ji „nagaja“. Sodišče prosi, da jo oprosti plačila sodne takse.

4. V svojih nadaljnjih vlogah tožnica vztraja, da je bil razlog za preklic pooblastila vedno na strani odvetnika. Odvetnik A.A. se je do nje grdo vedel, v postopku je simpatiziral z nasprotno stranko in ji naredil le finančno škodo. Pooblastilo je preklicala, da bi sebe zavarovala. Tudi odvetnica B.B. je ni ustrezno zastopala. Odvetniško zastopanje ni dopustno, če je v škodo stranki, če odvetnik za hrbtom stranke sodeluje z nasprotno stranko. Kaznovanje žrtve je neustavno, tožnica kot socialna upravičenka pa ni sposobna ničesar plačati.

5. Toženka na tožbo vsebinsko ni odgovorila, je pa sporočila, da vztraja pri svoji odločitvi in razlogih zanjo, ter poslala upravne spise.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po devetem odstavku 30. člena ZBPP sme pristojni organ za BPP na zahtevo upravičenca ali z njegovo privolitvijo odločiti o razrešitvi postavljenega odvetnika, ki ne opravlja svoje dolžnosti v redu. Namesto razrešenega odvetnika postavi drugega, o razrešitvi pa obvesti pristojno zbornico. Postavljeni odvetnik lahko tudi sam zahteva svojo razrešitev, in sicer, če ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca. Namesto razrešenega odvetnika pristojni organ za BPP postavi drugega (deseti odstavek 30. člena ZBPP). Če pristojni organ razreši tudi na novo postavljenega odvetnika zaradi razlogov iz desetega odstavka istega člena, se šteje, da upravičencu BPP ni bila odobrena (enajsti odstavek 30. člena ZBPP). V tem primeru se uporabljajo določbe tega zakona o neupravičeno prejeti BPP.

8. Tožnici je bila z odločbo Bpp 2744/2014 z dne 19. 11. 2014 odobrena izredna BPP. Za izvajanje BPP je bil najprej določen odvetnik A.A., ki je bil razrešen iz razlogov na strani tožnice, in nato postavljena odvetnica B.B. Slednja je prav tako predlagala razrešitev, čemur je organ za BPP ugodil. Tožnica sicer ugovarja, da za razrešitev odvetnikov niso bili podani razlogi na njeni strani, vendar pa teh navedb sodišče v obravnavanem upravnem sporu, ko odloča o zakonitosti akta o vračilu neupravičeno prejete BPP, ne more upoštevati. Tovrstne navedbe bi tožnica morala uveljavljati v tožbi zoper odločbo Bpp 2744/2014 z dne 5. 3. 2015, s katero je bil razrešen odvetnik A.A., vendar navedenega ni storila. Zoper odločbo Bpp 2744/2014 z dne 1. 2. 2016, s katero je bila razrešena odvetnica B.B. in s katero je bil odločeno, da tožnici pravica do BPP preneha in se šteje, da ji BPP ni bila odobrena, je tožnica sicer vložila tožbo, vendar je naslovno sodišče s sodbo I U 347/2016-6 z dne 30. 3. 2016 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno in s tem potrdilo, da je tožnica neupravičeno prejela BPP. To pa tudi pomeni, da navedbe tožnice, da za razrešitev postavljenih odvetnikov niso bili podani razlogi na njeni strani, ne držijo. Predmet odločanja z izpodbijano odločbo je bila le še določitev višine neupravičeno prejete BPP. V zvezi s tem je bila tožnici dana možnost, da se izjavi. V odgovoru je navajala, da nima denarja in da dolgovanega zneska ne more plačati v enkratnem znesku, iz navedb v tožbi pa tudi izhaja le pavšalno in na splošni ravni izraženo nestrinjanje tožnice z izpodbijano odločbo, brez konkretnih navedb dejstev in okoliščin, ki bi lahko vplivale na drugačno odločitev v zadevi, zato jih sodišče zavrača. 9. Iz naslova BPP je bil izplačan znesek 811,30 EUR odvetniku A.A. na podlagi sklepa Bpp 2744/2014 z dne 9. 4. 2015. Kot že zgoraj pojasnjeno, sta bila oba postavljena odvetnika razrešena iz razlogov na strani tožnice in se zato šteje, da je tožnica prejela neupravičeno BPP. S tem so izpolnjeni pogoji za uporabo določb desetega in enajstega odstavka 30. člena v zvezi s 43. členom ZBPP. Toženka je zato po presoji sodišča z izpodbijano odločbo pravilno odločila, da mora tožnica vrniti neupravičeno prejeto BPP v višini 811,30 EUR.

10. Na pravilnost izpodbijane odločbe po oceni sodišča ne vpliva v tožbi podan ugovor, da želi sodnica, ki je izdala izpodbijano odločbo, tožnici nagajati, zato predlaga njeno izločitev. V zvezi z navedenim sodišče pojasnjuje, da je bistvena kršitev pravil postopka podana, če je pri odločanju ali vodenju postopka sodelovala oseba, ki bi po zakonu morala biti izločena. Gre za zakonske razloge za izločitev uradne osebe, ki jih Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) določa v 36. členu. Navedenih razlogov tožnica ne navaja. Druge okoliščine, zaradi katerih je po mnenju stranke podan kakšen razlog za izločitev uradne osebe, pa mora stranka uveljavljati v postopku pred izdajo odločbe. Da bi tožnica izločitev sodnice zahtevala v postopku izdaje izpodbijane odločbe, v tožbi ne navaja, navedeno pa tudi ne izhaja iz predloženih upravnih spisov.

11. Ker sodišče samo nepravilnosti, na katere pazi uradoma, ni ugotovilo, je tožbo na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

12. V zadevi je sodišče odločilo na nejavni seji na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. 13. O predlogu za taksno oprostitev, ki ga je tožnica podala hkrati s tožbo, sodišče ni odločalo, ker se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v postopku odločanja o dodelitvi BPP taksa ne plača.