Jedro

Dikcijo iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, da gre za zadeve, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, je treba razumeti tako, da zajema zgolj tiste dokončne upravne akte, ki stranki bodisi podeljujejo pravico do prejema določenega denarnega zneska bodisi ji nalagajo obveznost plačati določen denarni znesek.

Izpodbijan sklep pa revidentu ne nalaga plačila določenega denarnega zneska, temveč le predhodno, do izdaje odločbe, s katero bo meritorno odločeno o revidentovi davčni obveznosti, omejuje njegovo lastninsko pravico na nepremičninah.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper sklep Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 0610-2471/2016-1 (01321-35) z dne 14. 4. 2016, s katero je kot prvostopenjski davčni organ za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora odmere davka od nenapovedanih dohodkov po 68. a členu Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) odredil predznambo zastavne pravice na tožnikovih nepremičninah. Odločeno je še bilo, da se sklep pošlje pristojnemu sodišču, ki predznambo po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo. V obrazložitvi sklepa se je prvostopenjski davčni organ skliceval na drugi odstavek 111. člena v zvezi z drugim odstavkom 114. člena in 117a. členom ZDavP-2 in navedel, da zoper tožnika teče davčni inšpekcijski nadzor ter, da je pričakovana davčna obveznost 2.409.401,92 EUR. Tožena stranka je kot drugostopenjski davčni organ z odločbo št. DT-499-29-368/2016-3 z dne 10. 9. 2016 tožnikovo pritožbo zavrnila kot neutemeljeno.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje tožeča stranka (v nadaljevanju revident) vlaga revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 1. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 z utemeljitvijo, da vrednost spornega predmeta presega 20.000,00 EUR. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo in sklep tožene stranke razveljavi ter zadevo vrne sodišču ali toženi stranki v nov postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-11 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti.

5. Revident dovoljenost revizije utemeljuje na določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na podlagi katere je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

6. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski davčni organ v izreku odredil predznambo zastavne pravice na petih nepremičninah (navedenih v izreku sklepa) v revidentovi lasti in pristojnemu sodišču odredil vpis predznambe zastavne pravice na teh nepremičninah v zemljiško knjigo, s čimer pa ni revidentu naložil nobene obveznosti, izražene v denarni vrednosti.

7. Če z izpodbijanim dokončnim upravnim aktom stranki ni naložena obveznost ali pravica, izražena v denarni vrednosti, revizija ne more biti dovoljena iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Že iz besedila te določbe namreč izhaja, da je za dovolitev revizije iz tega razloga nujno, da je pravica ali obveznost stranke, podeljena ali naložena v izreku izpodbijanega akta, izražena v denarni vrednosti. Po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča (primerjaj na primer sklepa X Ips 354/2015 z dne 10. 12. 2015 in X Ips 318/2013 z dne 14. 11. 2013)2 je treba dikcijo iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, da gre za zadeve, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, razumeti tako, da zajema zgolj tiste dokončne upravne akte, ki stranki bodisi podeljujejo pravico do prejema določenega denarnega zneska bodisi ji nalagajo obveznost plačati določen denarni znesek. Izpodbijan sklep pa revidentu ne nalaga plačila določenega denarnega zneska, temveč le predhodno, do izdaje odločbe, s katero bo meritorno odločeno o revidentovi davčni obveznosti, omejuje njegovo lastninsko pravico na nepremičninah.3

8. Ker revizija ni dovoljena iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, drugih razlogov za dovoljenost revizije pa revident ni navedel, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

9. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Z novelo ZPP-E (Uradni list RS, št. 10/2017) so bili črtani 83. člen in 86. do 91. člen ZUS-1 (drugi odstavek 122. člena ZPP-E). Ker pa je bila v obravnavanem primeru izpodbijana sodba sodišča prve stopnje izdana pred začetkom uporabe ZPP-E, to je pred 14. 9. 2017, se revizijski postopek konča po do takrat veljavnem ZPP (tretji odstavek 125. člena ZPP-E) in posledično po dotedanjih določbah ZUS-1. 2 Enako je stališče Ustavnega sodišča Republike Slovenije, glej sklep U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010. 3 Po 10. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju je tudi sicer v postopkih izvršbe in zavarovanja revizija izključena.