Jedro

Stališče, da se tožeči stranki kot nečakinji od A.A., udeležba v postopku kot stranki ne prizna, ni (več) sporno. Stališče je v ustaljeni upravnosodni praksi sprejeto kot skladno z določbami ZUP ter ZZZDR.

Določba 57. člena ZUP, po kateri pooblastilo ne preneha, če stranka izgubi procesno sposobnost, se nanaša na le na pooblastilo za zastopanje, ki ga je v konkretnem upravnem postopku pooblaščencu dala procesno sposobna stranka. Gre torej za položaj, ko stranka procesno sposobnost izgubi med postopkom, in ne za položaj, ko je stranka procesno nesposobna nima že ob uvedbi postopka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom št. ... z dne 17. 7. 2008 je Center za socialno delo D. zavrgel pritožbo tožeče stranke zoper odločbo istega organa št. 583-100/07-05 z dne 10. 4. 2008, s katero je bila za skrbnico A.A. postavljena B.B. Pritožba je vložena po neupravičeni osebi in se kot taka zavrže na podlagi 240. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06, v nadaljevanju: ZUP).

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je z odločbo št. ... z dne 17. 9. 2008 pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo. Odločitev utemelji z materialnimi in procesnimi določbami Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04-UPB, v nadaljevanju ZZZDR), ki se nanašajo na skrbništvo ter z določbami 42. in 43. člena ZUP, iz katerih izhaja, da se položaj stranke v upravnem postopku presoja po materialnem predpisu, v obravnavanem primeru ZZZDR, ki daje pravice, obveznosti ali priznava pravne koristi. Obstajati mora torej zveza med osebo in materialnim predpisom, ki tej osebi daje pravice, nalaga obveznosti ali priznava kakšne pravne koristi. Postopek postavitve skrbnika določa ZZZDR v določbah od 216. do 223. člena. Na podlagi 218. člena se mora pri odločanju o obliki varstva, ki naj se da varovancu, upoštevati predvsem potrebe in koristi varovanca. Postopek postavitve skrbnika je torej namenjen izključno varstvu pravic in pravnih koristi osebe, ki je postavljena pod skrbništvo, zato ima v njem položaj stranke samo oseba, ki se postavlja pod skrbništvo, kot tudi oseba, ki je postavljena za skrbnika, saj s tem sprejema obveznosti, določene v ZZZDR. Druge osebe (npr. sorodniki) nimajo položaja stranke, četudi s svojimi predlogi sodelujejo v postopku, saj v takem postopku ne varujejo svojih pravic in koristi, in se o teh niti ne odloča. Enako stališče glede položaja stranke v postopku postavitve pod skrbništvo je zavzelo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sodbo opr. št. I Up 1113/2006-4. Ker ob upoštevanju navedenega (pri)tožnica v zadevi nima lastnosti stranke, je izpodbijana odločitev, da se njena pritožba zavrže, pravilna in zakonita, pritožba v kateri svoj pravni interes utemeljuje z navedbo, da je bila za skrbnico svoje tete A.A. imenovana s strani avstrijskega organa, pa neutemeljena.

Tožeča stranka se z odločitvijo ne strinja. Do vložitve pritožbe je upravičena na podlagi notarsko overjenega generalnega pooblastila za zastopanje A.A. z dne 1. 3. 2006, na podlagi katerega jo, kot izhaja iz sporočila Ministrstva za zunanje zadeve, pravno veljavno zastopa od dne 2. 10. 2006, ko je bilo skrbništvo (C.C.) za pooblastiteljico pravnomočno ukinjeno. Pripominja še, da za skrbništvo in odvzem opravilne sposobnosti ne morejo biti pristojni organi RS, saj gre za avstrijsko državljanko, ki nima stalnega prebivališča v RS in ki je pravno veljavno svojo voljo izrazila pred notarjem v času, ko je bila v celoti opravilno sposobna in tudi po zdravsteni dokumentaciji niso obstajale ovire, da bi se njena volja ne upoštevala. Prvostopni organ bi zato moral slediti danemu pooblastilu in za stranko, za katero se tako grobo posega v njene osebnostne pravice, dopustiti vsaj vložitev pravnega sredstva, v kolikor je že prišlo do pravno nesprejemljivih posegov. Tožeča stranka zato predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne prvostopnemu organu v ponovni postopek, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka z zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 15-dnevnega paricijskega roka do plačila.

Tožena stranka je sodišču posredovala vso spisno dokumentacijo, ki ji je bila posredovana s strani organa prve stopnje. S sklicevanjem na sodbo Vrhovnega sodišča, ki jo navaja že v obrazložitvi odločbe o pritožbi, vztraja pri sprejeti odločitvi in pri razlogih zanjo ter predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijani sklep je po presoji sodišča pravilen in skladen z zakonom. Sodišče se v celoti strinja z razlogi, s katerimi odločitev utemelji organ prve stopnje in tistimi, s katerimi te razloge dopolni pritožbeni organ. Stališče, da se tožeči stranki kot nečakinji od A.A., udeležba v postopku kot stranki ne prizna, ni (več) sporno. Stališče je v ustaljeni upravnosodni praksi sprejeto kot skladno z določbami ZUP ter ZZZDR.

Drugače kot v pritožbi zoper sklep, ki je predmet tega spora, tožeča stranka svojo aktivno legitimacijo za vložitev pritožbe utemeljuje s pooblastilom za zastopanje A.A. Čeprav se je tožnica v vlogi, vloženi po pravno kvalificirani osebi, opredelila kot pritožnica, (že) iz pritožbe zoper izpodbijani sklep sledi tudi, da jo pooblaščena odvetnica vlaga po pooblastilu tožeče stranke kot pooblaščenke A.A. Na enak način je tožeča stranka svojo vlogo v postopku opredelila tudi v pritožbi zoper odločbo o postavitvi skrbnika, ki se po izpodbijanem sklepu, kot vložena po neupravičeni osebi, zavrže. Opisana notranja neskladnost pritožb pred odločitvijo ni bila odpravljena. Razlogi, zaradi katerih se tožeči stranki položaj pooblaščenke A.A. v postopku ne prizna, pa iz razlogov izpodbijanega sklepa in odločbe o pritožbi niso razvidni.

Sodišče na podlagi predloženih upravnih spisov ugotavlja, da je bil postopek za postavitev skrbnika A.A. uveden uradoma po tem, ko ji je Okrajno sodišče v ... s sklepom opr. št. ... z dne 17. 3. 2008, ki je postal pravnomočen dne 10. 4. 2008, popolnoma odvzelo poslovno sposobnost. Tožeča stranka se zato v tem postopku s procesnim pooblastilom A.A. ni mogla več pravno veljavno izkazati za pooblaščenko. Po določbah ZUP lahko (poslovno sposobna) stranka v postopku nastopa sama, ali pa določi pooblaščenca. Določba 57. člena ZUP, po kateri pooblastilo ne preneha, če stranka izgubi procesno sposobnost, pa se nanaša na le na pooblastilo za zastopanje, ki ga je v konkretnem upravnem postopku pooblaščencu dala procesno sposobna stranka. Gre torej za položaj, ko stranka procesno sposobnost izgubi med postopkom, in ne za položaj, ko je stranka procesno nesposobna nima že ob uvedbi postopka. Iz navedenega razloga upravni organ po presoji sodišča pritožbe tožeče stranke utemeljeno ni obravnaval kot pritožbe A.A., vložene tožeči stranki kot pooblaščenki.

Ker je izpodbijani sklep po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, sodišče pa v postopku pred njegovo izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju: ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem trpi, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške upravnega spora.

Sodišče je v zadevi odločilo po sodniku posamezniku na podlagi druge alinee 2. odstavka 13. člena ZUS-1. Ker so v zadevi sporna le pravna vprašanja, je skladno z 59. členom ZUS-1, odločilo brez glavne obravnave.