Jedro

Ker gre v tem primeru za predlagalni nepravdni postopek, je navedeno dejstvo podvrženo prekluziji, posebej še, ker izvira iz listinskega gradiva, ki ga je predlagateljica priložila že svojemu predlogu.

V primeru nepopolnih podatkov o vključitvi vlagatelja zahtevka v javno telekomunikacijsko omrežje, o vrsti in obsegu vlaganj ter o takrat nastalem in priključenem omrežju je posebej predvideno sodelovanje sodnega izvedenca in po potrebi cenilca, tako glede dokazovanja obstoja pravice do vračila kot višine vračila.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijana sklepa se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagateljice za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, nato pa je s posebnim sklepom zavrnilo še njen predlog za povrnitev stroškov postopka.

2. Predlagateljica se je zoper oba sklepa pravočasno pritožila. Sklicuje se na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga spremembo, podrejeno razveljavitev sklepov in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Predlagateljica v prvi pritožbi navaja, da je nasprotna udeleženka šele v ponovljenem postopku opozorila, da Telekom Slovenije, d. d., spornega dela omrežja nima v svojih izvršilnih načrtih. Čeprav je bila ta navedba podana prepozno, jo je sodišče prve stopnje štelo za pravočasno, s čimer je kršilo 212. in 286. člen ZPP. Za povrh je bilo v prejšnjem postopku že nesporno ugotovljeno, da je pravni prednik družbe Telekom infrastrukturo brezplačno prevzel od krajanov, ki so financirali njeno izgradnjo. Ni pa se sodišče opredelilo do navedb predlagateljice o izdanem uporabnem dovoljenju in o poznejših dogovorih glede odkupa spornega omrežja, ki dokazujejo, da Telekom s tem omrežjem razpolaga. Prav tako ni ocenilo izpovedi priče A. A., nekdanje direktorice Podjetja za PTT, da je bila mreža zagotovo prevzeta, ker sicer ne bi mogli priklopiti telefona. Sodišče prve stopnje je tako svojo odločitev oprlo izključno na rezultate poizvedb pri Telekomu, medtem ko je zavrnilo dokazni predlog predlagateljice, naj izvedenec poda mnenje o tem, ali navedena družba upravlja s spornim kabelskim omrežjem. Zavrnitve tega dokaznega predloga tudi ni obrazložilo, s čimer je predlagateljici odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, hkrati pa se sklepa ne da preizkusiti. Predlagateljica izrecno uveljavlja tudi kršitev ustavnih pravic do enakega varstva pravic, do sodnega varstva in do pravnega sredstva.

4. V drugi pritožbi predlagateljica ponavlja razloge, ki jih je navedla v pritožbi zoper prvi sklep. Ker je ta napačen, je takšna tudi odločitev o stroških postopka.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Sodišče prve stopnje se je v ponovljenem postopku brez potrebe znova lotilo ugotavljanja dejstev, ki tvorijo podlago zahteve predlagateljice za povrnitev zatrjevanih vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Nasprotna udeleženka namreč v prejšnjem postopku ni prerekala trditve predlagateljice, da je pravni prednik družbe Telekom Slovenije, d. d., sporno infrastrukturo brezplačno prevzel od krajanov, ki so financirali njeno izgradnjo. Za nezanikana dejstva velja domneva njihovega priznanja (drugi odstavek 214. člena ZPP), priznanih dejstev pa ni treba dokazovati (prvi odstavek 214. člena ZPP).

7. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je nasprotna udeleženka šele v ponovljenem postopku začela zatrjevati, da Telekom Slovenije, d. d., spornega dela omrežja nima v izvršilnih načrtih telekomunikacijskega omrežja. Ker gre v tem primeru za predlagalni nepravdni postopek, je navedeno dejstvo podvrženo prekluziji,(1) posebej še, ker izvira iz listinskega gradiva, ki ga je predlagateljica priložila že svojemu predlogu.(2) Nasprotna udeleženka niti poskusila ni pojasniti, zakaj tega dejstva brez svoje krivde ni mogla uveljavljati že v prejšnjem postopku, zato ga sodišče prve stopnje pri odločanju ne bi smelo upoštevati (drugi odstavek 362. člena ZPP), niti ga preizkušati v dokaznem postopku.

8. Sicer pa za zaključek, da kabelsko omrežje na območju ... ni prešlo v osnovna sredstva Telekoma Slovenije, d. d., ne zadoščajo samo (domnevno jasni) odgovori navedene družbe. Ta je sprva navajala, da nima podatkov in dokumentacije o prehodu spornega kabelskega priključka v njeno upravljanje, nazadnje pa, da omrežje ni prešlo v njena osnovna sredstva. Sodišče prve stopnje bi moralo razčistiti, kako je lahko v dveh letih, ki sta minili od prve poizvedbe pri Telekom Slovenije, d. d., prišlo do tako različnega odgovora na isto vprašanje. Predvsem pa bi v svojo dokazno oceno moralo vključiti tudi ostale izvedene dokaze, ki spornemu zaključku o (ne)prevzemu kabelskega omrežja nasprotujejo ali vsaj vzbujajo resne pomisleke o njem, kot utemeljeno poudarja pritožba.

9. Sodišče prve stopnje pa je tudi neupravičeno zavrnilo predlagani dokaz z izvedencem. Kot je mogoče razbrati iz predzadnjega odstavka obrazložitve izpodbijanega sklepa, je očitno štelo, da ta dokaz glede na že opravljene poizvedbe ni potreben. Takšno stališče sodišča prve stopnje je napačno. Nasprotnega dokaza namreč ni mogoče zavrniti, češ da je glavni dokaz že uspel, saj bi to povzročilo nedopustno neravnovesje v procesnih pravicah udeležencev postopka. Končno je v primeru nepopolnih podatkov Telekoma Slovenije, d. d., o vključitvi vlagatelja zahtevka v javno telekomunikacijsko omrežje, o vrsti in obsegu vlaganj ter o takrat nastalem in priključenem omrežju, po četrtem odstavku 8. člena Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (ZVVJTO) posebej predvideno sodelovanje sodnega izvedenca in po potrebi cenilca, tako glede dokazovanja obstoja pravice do vračila kot višine vračila.(3)

10. Zaradi opisanih napak in pomanjkljivosti v dokaznem postopku na prvi stopnji je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, kar terja razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Na pritožbene očitke o kršitvah procesnih pravic predlagateljice zato ni treba odgovarjati, seveda pa ji bo moralo sodišče prve stopnje omogočiti dokazovanje vseh relevantnih dejstev, svojo novo odločitev pa tudi celovito obrazložiti, upoštevaje zbrano trditveno in dokazno gradivo.

11. Ker je sodišče druge stopnje razveljavilo prvi izpodbijani sklep, ki vsebuje odločitev o glavni stvari, je moralo razveljaviti tudi drugi izpodbijani sklep o stroških postopka. Pravica do povračila stroškov je praviloma odvisna od izida postopka. Končni sklep bi zato moral vsebovati tudi stroškovno odločitev (četrti odstavek 163. člena ZPP), kar bo moralo upoštevati sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku. Za izdajo posebnega sklepa o stroških namreč ni bilo nobene zakonske podlage.

12. Tudi o pritožbenih stroških predlagateljice bo odločalo sodišče prve stopnje, ker je sodišče druge stopnje zadevo vrnilo v nov postopek (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 90/2012 z dne 24. 5. 2012. Op. št. (2): Dopis Telekom Slovenije, d. d., z dne 19. 5. 2003 (v prilogi A6).

Op. št. (3): Sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 4959/2010 z dne 20. 4. 2011 in sklep istega sodišča II Cp 2279/2012 z dne 12. 9. 2012.