Jedro

Za iskanje zaposlitve ter ureditev osebnega življenja nadzorovana obravnava ne predstavlja kakšne prepreke, saj se volja osebe v največji možni meri upošteva pri izdelavi načrta nadzorovane obravnave (89. člen ZDZdr).

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje podaljšalo zdravljenje nasprotne udeleženke v nadzorovani obravnavi za šest mesecev, to je do 5. 2. 2022, ter določilo koordinatorje nadzorovane obravnave in njihove naloge.

2. Odvetnik nasprotne udeleženke v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge, torej vse razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v tem nepravdnem postopku uporablja na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) in 30. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr). Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa z zavrnitvijo predloga. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi 80. člena ZDZdr je zdravljenje v nadzorovani obravnavi pod nadzorom psihiatrične bolnišnice dopustno, če so izpolnjeni naslednji pogoji: (1) če gre za osebo s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, (2) če se je že zdravila v psihiatrični bolnišnici brez privolitve, (3) če je že ogrožala svoje življenje ali življenje drugih ali če je huje ogrožala svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzročila hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (4) če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in (5) če se oseba lahko ustrezno zdravi v domačem okolju.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo: - da ima nasprotna udeleženka hudo in ponavljajočo duševno motnjo paranoidno shizofrenijo, - da se zaradi duševne motnje zdravi od leta 2001 dalje, - da se je že večkrat zdravila v psihiatrični bolnišnici brez privolitve, nazadnje na podlagi sklepa sodišča od 5.11.2019 dalje, - da se od 5. 2. 2020 zdravi v nadzorovani obravnavi, - da je že ogrožala svoje življenje in huje ogrožala svoje zdravje, saj zaradi opustitve antipsihotične terapije prišlo do akutnega poslabšanja psihične motnje, - da je bilo gornje ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, ker nima uvida v vzroke svoje psihične motnje ter ni kritična do same bolezni, svoje vedenje pa je sposobna korigirati le ob zunanji motivaciji, - da v domačem okolju lahko ustrezno funkcionira in se zdravi le v posledici stikov s koordinatorji in rednih psihiatričnih pregledov.

6. Pritožba ne oporeka pravilnosti ugotovitve, da se je zdravstveno stanje nasprotne udeleženke uredilo zaradi dosedanjega načina zdravljenja, skladnega individualnemu načrtu nadzorovane obravnave. Za pritožbeno stališče, da je nasprotna sedaj toliko „kritična“ do svoje bolezni, da bi zmogla ustrezno funkcionirati brez zunanje podpore, torej brez nadzorovane obravnave in zgolj s psihiatričnimi pregledi, v ugotovitvah prvostopnega sodišča, temelječih na izvedeniškem mnenju, ni opore. To ugotavlja tudi sam pritožnik, ki pa na mnenje izvedenca sicer v postopku pred sodiščem prve stopnje ni imel pripomb. V delu, v katerem pa pritožba meni, da predlagatelj ne zna in ne zmore nuditi nasprotni udeleženki ustrezne podpore, pa velja pojasniti, da za iskanje zaposlitve ter ureditev osebnega življenja (željeno zanositev) nadzorovana obravnava ne predstavlja kakšne prepreke, saj se volja osebe v največji možni meri upošteva pri izdelavi načrta nadzorovane obravnave (89. člen ZDZdr). Na navedbe, da podpora ni dovolj kvalitetna, pa velja odgovoriti, da strokovnost koordinatorjevega dela nadzira psihiatrična bolnišnica (86. člen ZDZdr).

7. Dejstvo, da so za nasprotno udeleženko obiski koordinatorjev moteči (kot je sama izpovedala iz razloga, „ker sosedje vidijo, da ima nadzor“), samo po sebi tudi ne more utemeljevati opustitve tovrstnega zdravljenja. Ugotovljeno je bilo namreč, da se zdravljenje v domačem okolju lahko izvaja le ob pomoči koordinatorjev, saj bi sicer nasprotna udeleženka zdravljenje opustila in s tem zopet ogrozila svoje življenje ter huje ogrozila svoje zdravje.

8. Res je, da izrečeni ukrep zaradi predstavlja omejitev in poseg v pravice nasprotne udeleženke. Vendar so za izrek ukrepa izpolnjeni vsi zakonski pogoji, saj je poseg nujen zaradi posebnega varstva nasprotne udeleženke, ki nujno potrebuje zdravljenje, tudi do pritožbeno zatrjevanega posega v ustavno in konvencijsko varovane pravice ter svoboščine ni prišlo. Povedano še drugače to (tudi) pomeni, da zaradi posebnosti, ki jih zahteva zdravljenje predmetne duševne motnje, le tak ukrep nasprotni udeleženki omogoča, da živi v svojem dosedanjem okolju.

9. Pritožbeni razlogi tako niso podani. Ker ni podana niti kakšna od kršitev, na katero se ob odločanju o pritožbi pazi po uradni dolžnosti, se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena, 366. in 353. člen ZPP).