Jedro

Skladno z določbo prvega odstavka 177. člena ZIZ predmet izvršbe ne morejo biti kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja kmeta, kolikor jih potrebuje za lastno preživljanje in za preživljanje članov svoje ožje družine ter drugih oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati. Ker morata biti oba pogoja izpolnjena kumulativno, so iz izvršbe torej izvzeta le tista kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja, ki so nujna za preživljanje.

Črna gradnja ne predstavlja ovire za prodajo na javni dražbi v izvršilnem postopku, le v prodajnih pogojih mora biti izrecno navedeno, da se prodaja objekt brez pridobljenega gradbenega dovoljenja - črna gradnja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu I. točke izreka (odločitev, da se ugovor v preostalem delu zavrne) ter v II. in III. točki izreka potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom v I. točki izreka ugovoru dolžnika z dne 4. 4. 2005 delno ugodilo in sklep o izvršbi In 04/00107 z dne 28. 1. 2005 razveljavilo glede izterjave zakonskih zamudnih obresti od zneska glavnice 278.000,00 SIT (sedaj 1.160,07 EUR) za čas od 17. 9. 1991 do 15. 6. 1997 in izvršbo v tem obsegu ustavilo, razveljavilo glede izterjave zakonskih zamudnih obresti od zneska v višini 0,114 SIT za čas od 1. 7. 1985 do 15. 6. 1997 in izvršbo v tem obsegu ustavilo ter razveljavilo še glede teka zakonskih zamudnih obresti od zneska 1.160,07 EUR, prej 278.000,00 SIT in glede teka zakonskih zamudnih obresti od zneska 0,114 SIT oboje za čas od 1. 1. 2002 dalje in tudi v tem obsegu izvršbo ustavilo. V preostalem delu je ugovor dolžnika zavrnilo. V II. točki izreka je odmerilo nadaljnje stroške upnika v višini 571,87 EUR in jih naložilo dolžniku v plačilo v roku 8 dni od prejema pisnega odpravka sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do poravnave obveznosti, v presežku pa je stroškovni zahtevek upnika zavrnilo. V III. točki izreka je odločilo, da dolžnik sam krije svoje stroške, nastale v tem postopku.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje v delu odločitve o zavrnitvi ugovora dolžnika in posledično stroškovni odločitvi se pravočasno po pooblaščencu pritožuje dolžnik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Nasprotuje prvostopenjskemu zaključku, da ugovorni razlog iz 7. točke 55. člena ZIZ ni podan, saj nepremičnine naj ne bi bile takšne narave, da bi bil izpolnjen dejanski stan 177. člena ZIZ. Sodišču prve stopnje očita, da je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se v razlogih izpodbijanega sklepa sklicuje na listine oziroma dokaze, ki jih je pridobilo samo brez dokaznega predloga strank, z listinami pa dolžnik v postopku obravnavanja ugovora zoper sklep o izvršbi ni bil seznanjen (v kolikor ne gre za pomoto pri navedbi datuma listin). Dolžnik namreč ni bil seznanjen s potrdilom Davčne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju DURS) z dne 2. 4. 2013, z dopisom Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju GURS) z dne 20. 4. 2014 in potrdilom Uprave enote Pesnica z dne 23. 4. 2014, pred prejemom izpodbijanega sklepa, ampak šele skupaj s sklepom. Sodišče prve stopnje tudi ni navedlo razlogov za zavrnitev ugovornega razloga v smislu pravnomočno oziroma meritorno odločene stvari - ne bis in idem. Dolžniku oziroma njegovemu pooblaščencu ni bilo omogočeno sodelovanje pri izvedenskem delu oziroma pri ogledu, dolžnik pa ne deli mnenja sodišča, da to naj ne bi vplivalo na odločitev sodišča. Na bistvene kršitve določb postopka je dolžnik že opozoril v pravočasnih vlogah z dne 19. 7. 2012 in 12. 9. 2012. Izvedenec ni omogočil prisotnosti pooblaščenca na ogledu in je tudi komuniciral neposredno z dolžnikom izven sodišča in mimo pooblaščenca, medtem pa priporočene pošiljke pooblaščenca dolžnika, v kateri ga je opozoril na nepravilnosti, ni niti dvignil. Sodišče ni podalo razlogov v zvezi z obširnimi pripombami dolžnika na izvedenski mnenji in predloženih dokazih dolžnika. Glede na podane pripombe, bi moralo zaslišati izvedenca na naroku, da bi se pripombe neposredno razjasnile. Zato tudi v tej zvezi uveljavlja bistveno kršitev določb postopka. Izvedenca pa sploh nista odgovorila na vprašanja sodišča, ampak sta podala svoja videnja mimo njih. Neutemeljena je bila navedba izvedenca, ki ji je sledilo sodišče prve stopnje, da naj bi bil dohodek dolžnika iz kmetijske dejavnosti minimalen in naj ne bi bilo vinograda. Vinograd je dejansko obnovljen, del pa je roden, kar izvedenec očitno ni opazil oziroma ni želel opaziti. Na to bi bil izvedenec seveda opozorjen, če bi bilo omogočeno sodelovanje pooblaščenca pri ogledu. Priloge, na katere se je skliceval izvedenec E.S., dolžniku niso bile vročene, zato mu ni bilo omogočeno, da se o njih izjasni. Sodišče po mnenju dolžnika tudi neutemeljeno sledi pavšalni navedbi izvedenca o domnevno minimalnem dohodku dolžnika iz kmetijske dejavnosti, pri tem pa sodišče v razlogih izpodbijanega sklepa dolžniku očita, da višine pridobljenega dohodka ni izkazal. Dolžnik je namreč predložil obvestilo o višini katastrskega dohodka z dne 16. 3. 2007, potrdilo Zveze zadrug Maribor z.o.o. z dne 16. 5. 2007, dopisa Občine Šentilj z dne 7. 10. 2010 in dne 17. 4. 2012 in podatke o kmetijskem gospodarstvu, vendar se sodišče prve stopnje o njih ni izreklo. Neutemeljen je zaključek izvedenca, ki mu sledi sodišče prve stopnje, da se z dohodkom več kot 12. 800,00 EUR ne bi mogla preživljati niti ena oseba, hkrati pa ni pojasnjeno, zakaj ne. Tudi zato bi bila potrebna vsaj dopolnitev izvedenskega mnenja oziroma zaslišanje izvedenca, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka. Mimo dokaznega postopka in navedb strank so sprejeti zaključki o prispevku otrok dolžnika k preživljanju dolžnika oziroma njegove družine. Izvršilni postopek poteka že 14 let in so otroci v tem času že odrasli, vendar to ne pomeni, da so prispevali ali bi morali prispevati k preživljanju vse od leta 2000 dalje. Dolgotrajnost postopka ne more biti v breme dolžnika in njegove družine. Dolžnik se o potrdilu DURS-a z dne 2. 4. 2013 ni mogel izjasniti, saj s pridobivanjem te listine ni bil seznanjen. Dolžnik zato meni, da je sodišče v delu odločitve o zavrnitvi ugovora dolžnika in posledično stroškovni odločitvi nepravilno ugotovilo dejansko stanje in ob očitanih bistvenih kršitvah tudi nepravilno uporabilo materialno pravo. Sicer pa dolžnik ob navedbi izvedenca, da naj bi pri objektu šlo za črno gradnjo opozarja, da ni zakonske podlage, da bi se morebitna črna gradnja prodajala na javni dražbi v izvršilnem postopku. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni, tako da ugovoru dolžnika ugodi in sklep o izvršbi razveljavi, predlog upnika pa zavrne, oziroma, da razveljavi izpodbijani sklep in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Upniku pa naj naloži plačilo povzročenih stroškov v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do plačila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v okviru utemeljenosti pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Po opravljanem preizkusu ocenjuje, da je sodišče prve stopnje sprejelo pravilno odločitev, vendar ta zaradi zmotnega materialnopravnega pristopa sodišča prve stopnje temelji na drugih materialnopravnih razlogih, ki bodo pojasnjeni v nadaljevanju.

5. V zvezi z ugovorom ne bis in idem, ki ga dolžnik v pritožbi ponovno uveljavlja, sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je 2. točka 152. člena Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIP), na podlagi katere je bil izvršilni predlog upnikov s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru IV I 44/94 z dne 26. 5. 2000 pravnomočno zavrnjen, izrecno določala, da predmet izvršbe ne more biti „hiša, v kateri stanujejo, z dvoriščem“. Ta določba ZIP pa je prenehala veljati z uveljavitvijo ZIZ dne 15. 10. 1998, ki to ureja v prvem odstavku 177. člena, kjer pa „hiša, v kateri stanujejo, z dvoriščem“, več ni zajeta. Prav navedena sprememba zakonodaje predstavlja tisto spremembo okoliščin, na podlagi katerih je bilo upnikovemu predlogu za izvršbo, ki ga je vložil po določbah ZIZ, ugodeno, saj predmet izvršbe, to je nepremičnina - parc. št. ... k.o. K., ki v naravi predstavlja kmetijsko zemljišče s stanovanjsko hišo in dvoriščem, iz izvršbe po zakonu več ni izvzeta.

6. Skladno z določbo prvega odstavka 177. člena ZIZ predmet izvršbe ne morejo biti kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja kmeta, kolikor jih potrebuje za lastno preživljanje in za preživljanje članov svoje ožje družine ter drugih oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati. Ker morata biti oba pogoja izpolnjena kumulativno, so iz izvršbe torej izvzeta le tista kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja, ki so nujna za preživljanje. Prvi pogoj je, da gre za tovrstno zemljišče oziroma poslopje. Sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje prvostopenjskemu zaključku, da nepremičnine, za katero dolžnik zahteva izvzetje iz izvršbe, to je parc. št. ... k.o. K., zgradba št. ..., ne predstavlja gospodarskega poslopja, temveč gre za stanovanjsko hišo, česar dolžnik v pritožbi izrecno niti ne graja. Z ogledom nepremičnine, se je sodišče prve stopnje prepričalo o pravilnosti ugotovitev izvedencev, cenilca gradbene stroke SK in ES, ki sta v svojih cenilnih poročilih oba zgradbo opredelila kot stanovanjsko, in tudi sama ugotovilo, da gre za stanovanjsko hišo s pripadajočimi kletnimi oziroma shrambenimi prostori in garažo, kjer dolžnik živi skupaj z ženo in otrokoma. Prvi pogoj izključitve iz izvršbe po prvem odstavku 177. člena tako ni izpolnjen.

7. Kljub temu, da se je sodišče prve stopnje napačno lotilo presoje, ali je nepremičnina, katere izvzetje iz izvršbe se ugovarja, nujno potrebna za dolžnikovo preživetje v smislu določbe prvega odstavka 177. člena ZIZ, pa je sprejet zaključek, da ni izpolnjen niti drugi pogoj, to je nujnost teh nepremičnin za preživljanje, pravilen, vendar iz drugih materialnopravnih razlogov. Ker dohodek dolžnika, ne glede na njegovo višino, ne izhaja iz predmetne nepremičnine, ugotavljanje starosti otrok in njune morebitne zaposlitve ter prispevka k preživljanju, zaradi ocenjevanja možnosti, ali je konkretna nepremičnina nujno potrebna za dolžnikovo preživetje, za odločitev ni bistveno. Zaradi zmotnega materialnopravnega pristopa je sodišča prve stopnje napačno ocenilo, katera dejstva morajo biti dokazana za subsumcijo dejanskega stanja pod ustrezno pravno normo. Dokazi - listine o spredaj navedenih dejstvih, za katere dolžnik trdi, da jih je pridobilo sodišče brez trditvene podlage strank in se dolžnik o njih ni mogel izjaviti, so namreč zaradi zmotne pristopa sodišča prve stopnje za odločitev povsem nepotrebni, saj ne morejo služiti za dokazovanje dejstev, ki so za odločitev relevantna in bodo pojasnjena v nadaljevanju.

8. Iz mnenja izvedenca in cenilca za kmetijstvo E.S. z dne 11. 6. 2012, po opravljenem ogledu dne 16. 5. 2012, izhaja, da raba kmetijskega zemljišča (ki obsega del nepremičnine parc. št. ... k.o. K.) v naravi predstavlja njivsko površino, zasajeno z vinsko trto od 1 do 3 let starosti, v medvrstni razdalji pa je posajena povrtnina za domačo rabo, katere višek je namenjen prodaji na mariborski tržnici. Tovrstne ugotovitve so bistvene in predstavljajo dejansko stanje, o katerem se je izvedenec ob ogledu prepričal in nanje ni moglo vplivati dejstvo odsotnosti dolžnikovega pooblaščenca na ogledu, zato pritožbene navedbe v nasprotni smeri niso utemeljene. Dolžnik, ki je bil ob ogledu izvedenca Edija Straška prisoten, mu je takrat povedal, da poseduje v najemnem razmerju še večjo površino za pridobivanje dodatnega dohodka iz kmetijstva. To pa je potrdil tudi z navedbami v pripravljalni vlogi z dne 23. 5. 2007, ki je neposredno sledila mnenju tega izvedenca, v kateri je priložil potrdilo Zveze zadrug Maribor z.o.o., z dne 16. 5. 2007 o proizvodnji namiznega in industrijskega sadja v vrednosti 12.800,00 EUR (priloga spisa B 20) in navedel, da se dolžnik ukvarja s sadjarstvom ter ima pretežni dohodek iz sadjarstva, površine ima tudi v najemu (list. št. 257). Po podatkih evidentiranega kmetijskega gospodarstva KMG-MID: 100301938, na katere se sklicuje dolžnik v isti vlogi, obdeluje 2 ha 36 a zemljišč, na katerih ima sadno drevje (list. št. 258). Z istimi navedbami je utemeljeval svoje pripombe in nasprotovanje izvedenčevi izjavi o minimalnem dohodku dolžnika iz kmetijske dejavnosti, ki pa se, upoštevaje ugotovitve, iz katere kmetijske dejavnosti in posledično iz katerih nepremičnin izvira dohodek, ne glede na to, ali ga je mogoče opredeliti kot minimalnega ali ne, izkaže kot nebistvena, zaradi česar ni nobene potrebe po dopolnjevanju izvedenskega mnenja ali zaslišanju izvedenca. Kakršni koli dohodki iz vinograda, ki je zasajen na delu nepremičnine parc. št. ... k.o. K., glede na ocenjeno starost vinograda ob ogledu izvedenca dne 28. 5. 2012, ki naj bi bila 1 do 3 let, v potrdilu Zveze zadrug Maribor z.o.o. z dne 16. 5. 2007, zato niso mogli biti zajeti. Dolžnik, ki sicer zatrjuje, da je vinograd delno že roden, nobenih trditev in dokazov o dohodku iz tega vinograda ni podal. Ker pretežni dohodek dolžnika, po njegovih lastnih navedbah in izpovedbi, torej izhaja iz sadjarstva, zasaditev na nepremičnini parc. št. ... k.o. K. pa ne obsega sadnega drevja, dolžnik pa tudi ni trdil in ne dokazoval, da bi pretežni del dohodka kako drugače izhajal iz predmetne nepremičnine, ta nepremičnina ne predstavlja nepremičnine, ki bi jo dolžnik potreboval za preživljanje in zato iz izvršbe ne more biti izvzeta v smislu določbe prvega odstavka 177. člena ZIZ. V pritožbi izpostavljena presoja, ali se dolžnik lahko preživi z zneskom 12.800,00 EUR (ki izhaja iz priloge B20), ki predstavlja dohodek, ki ga pridobi iz sadjarstva na drugih nepremičninah, zato za pravilnost odločitve sploh ni bistvena. Ob tem pa je dodati, da gre za podatek iz leta 2007, ko je bil dolžnik skupaj z ženo, ki je bila ves čas zaposlena, glede na priloženi odločbi o pravici do republiške štipendije za oba otroka v šolskem letu 2006/2007 (prilogi spisa B21, B22), dolžan preživljati še oba otroka.

9. Črna gradnja ne predstavlja ovire za prodajo na javni dražbi v izvršilnem postopku, le v prodajnih pogojih mora biti izrecno navedeno, da se prodaja objekt brez pridobljenega gradbenega dovoljenja - črna gradnja. Tudi kadar je izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje, je prepovedan le promet kot pravno poslovno razpolaganje lastnika s takšno nepremičnino, ni pa to ovira za prisilno prodajo nepremičnine v izvršilnem postopku.(1)

10. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo dolžnika in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

11. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Op.št. (1): O tem tako tudi VSK v sklepu II Ip 162/2011 z dne 25. 1. 2011.