Jedro

S predlagano začasno odredbo ni mogoče doseči namena zavarovanja nedenarne terjatve, ta ne predstavlja primernega ukrepa za zavarovanje zahtevka za prepustitev poslov družbi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo primarni in podredni predlog tožnikov z dne 6. 10. 2021 za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve (I. točka izreka). Odločitev o stroških postopka zavarovanja je pridržalo za končno odločbo (II. točka izreka). Ugotovilo je, da so tožniki predlagali zavarovanje nedenarne terjatve, saj je predlagano, da sodišče izda začasno odredbo za zavarovanje nedenarne terjatve na temelju 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), pri čemer so utemeljevali predpostavke za zavarovanje nedenarne terjatve. Predlagana začasna odredba ne predstavlja primernega ukrepa za zavarovanje zahtevka na prepustitev družbi s strani prvotoženke vseh poslov, sklenjenih na račun družbe. S predlagano prepovedjo ni mogoče doseči namena zavarovanja, saj ne bo mogoče doseči zavarovanja vtoževane nedenarne terjatve.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagajo pritožbo tožniki po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. V pritožbi navajajo, da ne glede na zapis v predlogu je upoštevati navedbe tožnikov, da se terja zavarovanje celotnega zahtevka, kar pomeni tako za denarno kot nedenarno terjatev. Ob presoji obeh začasnih odredb je ugotoviti, da so pogoji za izdajo v obeh primerih praktično enaki, pri čemer so tožniki za obe podali ustrezno podlago in dokazila.

3. Toženci so po pooblaščeni odvetniški pisarni odgovorili na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V dejanskih okoliščinah te zadeve, kot bodo obravnavane v nadaljevanju, ne drži očitek protispisnega zaključka in da je v nasprotju z navedbami tožnikov, da se obravnava le izdaja začasne odredbe zaradi zavarovanja nedenarne terjatve.

6. Ne drži očitek absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka: (-) da je sodišče kršilo pravico tožnikov do dokazovanja zatrjevanj, saj ni izvedlo naroka, na katerem bi zaslišalo predlagane priče oziroma stranko, (-) da je storilo kršitev pravice do poštenega sojenja, (-) da se ni opredelilo do vprašanja zakonitosti sklicane skupščine družbe za 20. 10. 2021. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe iz materialnopravnega razloga in se ni rabilo ukvarjati z za ta zaključek pravno nepomembnimi dejanskimi ugotovitvami. Ali je odločilo materialnopravno pravilno, je stvar nadaljnje presoje.

7. Ne drži, da kolikor sodišče ne bo ugodilo predlogu tožnikov in predlagana začasna odredba ne bo izdana, bo poseženo v z Ustavo RS in "Konvencijo o človekovih pravicah" varovane pravice do učinkovitega sodnega varstva tožnikov. Upnik mora za izdajo začasne odredbe izpolniti materialnopravne zakonske pogoje, te je sodišče prve stopnje presojalo glede na to, katero terjatev so želeli tožniki zavarovati.

8. Tožniki neutemeljeno navajajo, da se v njihovih navedbah terja zavarovanje celotnega zahtevka, tako denarne kot nedenarne terjatve, in da so za obe podali trditveno podlago in dokazila. Sodišče prve stopnje je povzelo njihove bistvene trditve: (-) da je izpolnjena druga predpostavka nenadomestljive škode (kar je pravilno smiselno štelo kot zatrjevanje težko nadomestljive škode po 2. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ – 9. točka obrazložitve sklepa), (-) da prenehanje pravne osebe predstavlja skrajno posledico in nenadomestljivo škodo, (-) da v zavarovanje terjatve (terjajo plačilo odškodnine in koristi na račun družbe ter prenos aktivnih poslov na slednjo) predlagajo izdajo začasne odredbe, (-) da četrtotoženka in z njo povezani ostali toženci z začasno odredbo ne bodo utrpeli hujših posledic (kar je sodišče prve stopnje pravilno štelo kot pogoj po 3. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ – 10. točka obrazložitve sklepa), (-) da je verjetno, da bo v primeru, da začasna odredba ne bo izdana, prej prišlo do prenehanja poslovanja družbe, (-) da družbi grozi najhujša posledica, propad, medtem ko se položaj tožencev ne bo spremenil, (-) da tožniki predlagajo, da sodišče na temelju 224., 266. in 272. člena ZIZ izda začasno odredbo zavarovanje nedenarne terjatve (drugi odstavek na 9. strani sklepa, 10. stran sklepa). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so tožniki predlagali samo zavarovanje nedenarne terjatve prepustiti posle, sklenjene na račun družbe (4., 5., 8. točka obrazložitve sklepa). Posledično je materialnopravno pravilno presojalo pogoj, ali je s predlagano začasno odredbo mogoče doseči namen zavarovanja, saj prvi odstavek 273. člena ZIZ določa, da sme sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, zlasti pa […]. Tožniki zmotno navajajo, da so pogoji za izdajo začasnih odredb v obeh primerih, se pravi denarnih in nedenarnih terjatev, praktično enaki.

9. Tožniki so predlagali začasno odredbo s prepovedjo družbi in drugotožencu podati organizacijam za plačilni promet ter notarju odredbo o izplačilu denarnega zneska v korist četrtotoženke iz naslova izplačila bilančnega dobička oziroma podredno organizacijam za plačilni promet in notarju prepovedati četrtotoženki izplačati denarni znesek po odredbi družbe ali drugotoženca ali po njima pooblaščenima osebama, pod pretnjo denarne kazni. Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno zaključilo, da s tako predlagano začasno odredbo ni mogoče doseči namena zavarovanja nedenarne terjatve, da ne predstavlja primernega ukrepa za zavarovanje zahtevka za prepustitev poslov družbi (8. in 9. točka obrazložitve sklepa). Tudi če bi sodišče prve stopnje izdalo predlagano začasno odredbo, le-ta ne bi zavarovala nedenarne terjatve na prepustitev poslov. Zato ne drži navedba, da je napačen zaključek sodišča, da predlagana začasna odredba ni v zvezi s tožbenim zahtevkom in da je podana povezava, ker naj bi predstavljala zagotovitev nadaljnjega obstoja družbe. Ker tožniki niso izpolnili materialnopravnega pogoja po prvem odstavku 273. člena ZIZ, ni pomembno ali so dokazali pogoja nenadomestljive (prav: težko nadomestljive) škode po 2. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ in tehtanja posledic s testom sorazmernosti po 3. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ, o čemer ponavljajo trditve v pritožbi. Zato se sodišče druge stopnje s slednjimi ni ukvarjalo. Odsotnost enega od kumulativno zahtevanih pogojev pomeni razlog za zavrnitev predloga. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno in v zadostni meri ugotovilo relevantne okoliščine, iz katerih izhaja, da obravnavani predlog ni utemeljen.

10. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

11. Tožniki sami krijejo svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem niso uspeli (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

12. Tudi toženci sami krijejo svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker njihov odgovor na pritožbo ni bil potreben za postopek, saj so ga je podali samoiniciativno (ZPP predmetnega odgovora ne predvideva, zato toženci niti niso bili pozvani, da na pritožbo odgovorijo)1 kljub zavrnitvi predlagane začasne odredbe (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 V spisu je uradni zaznamek poslujoče sodnice z dne 6. 12. 2021, da je odvetnici tožencev pojasnila, da sodišče ne bo vročalo v odgovor pritožbe tožnikov zoper sklep o zavrnitvi predlaganih začasnih odredb. Odvetniška pisarna je v elektronski pošti 8. 12. 2021 odgovorila, da ne glede na to ima v teku rok za odgovor na tožbo ter potrebuje vpogled v vse listine zadeve in da prosi za posredovanje sklepa, čemur je sodišče ugodilo (list. št. 70, 71 spisa).