Jedro

Če dolžnik ni ugovarjal sklepu o izvršbi in je ta postal pravnomočen, nima pravnega interesa za pritožbo proti sklepu o delni ustavitvi izvršbe zaradi delnega umika upnika. Zato mora sodišče zavreči pritožbo dolžnika kljub temu, da vloga o umiku ni podpisana; da ni pojasnjeno, če je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka v postopku; in da tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, ni predložil pooblastila za zastopanje.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se izvršba nadaljuje za zakonite zamudne obresti, preračunane na dan 30.9.1993 v znesku 716,00 tolarjev za čas od 1.10.1993 do 23.2.1994 v znesku 341,90 tolarjev in stroške izvršilnega postopka v znesku 2.960,00 tolarjev. V ostalem delu je izvršbo ustavilo.

Proti temu sklepu sta se laično pritožila dolžnika, ki navajata, da Skupnost stanovalcev L. ni pooblastila S. in njenega pooblaščenca za vložitev izvršbe. Opozarjata, da upnica predloga ni lastnoročno podpisala, niti ni predložila pooblastila za zastopanje. Prilagata tudi izjavo upravljalca hiše I., češ, da upnica ni plačala nobenega računa za vzdrževanje hiše in je od 1.1.1993 ne upravlja.

Pritožba ni dovoljena.

Dolžnika sicer utemeljeno opozarjata na to, da se je kot upnik postopka udeleževal nekdo, ki ne more biti stranka. Sodišče mora namreč po določilu 82. in 98. člena Zakona o pravdnem postopku ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka v postopku in ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, upravičen za zastopanje. Zato bi moralo prvostopenjsko sodišče najprej ugotoviti, ali je hiša na K. v L. večstanovanjska hiša in ali lastniki oz. solastniki v hiši rešujejo svoje interese v zvezi z upravljanjem hiše v obliki skupnosti lastnikov, ki je pravna oseba (četrti in peti odstavek 22. člena Stanovanjskega zakona). Nato bi moralo zahtevati lastnoročni podpis vloge ter preveriti in urediti tudi pooblastilno razmerje.

V danem primeru sodišče ni pravilno ravnalo, ko je izdalo sklep o izvršbi, vendar dolžnika tedaj nista ugovarjala, zato je sklep dne 1.3.1994 postal pravnomočen. Sedaj izpodbijani sklep o delni ustavitvi izvršbe z dne 22.9.1994 je samo deklaratorne narave, saj samo ugotavlja, da je upnik delno umaknil svoj predlog, kar pomeni, da od dolžnikov sedaj zahteva plačilo manjšega zneska. Zato senat meni, da kljub temu, da delni umik predloga za izvršbo ni podpisan oz. ga ni vložila prava oseba, dolžnika nimata pravnega interesa za pritožbo.

Po določilu 366. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se uporablja po pooblastilu 14. člena Zakona o izvršilnem postopku, sodišče druge stopnje zavrže pritožbo kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno. Ker je po določilu tretjega odstavka 358. člena pritožba nedovoljena, če pritožnik nima pravnega interesa in gre v tej zadevi za tak primer, sodišče druge stopnje o pritožbi ni moglo vsebinsko odločati, temveč jo je zavrglo.

Določila Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 4/77 do 27/90 in RS št. 55/92) in Zakona o izvršilnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 20/78 do 27/90 in RS št. 55/92) so uporabljena na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I). Stanovanjski zakon je objavljen v Ur.l. RS št. 18/91 in 21/94.