Jedro

Upravna odločba mora biti v skladu z 214. členom ZUP ustrezno obrazložena. Iz obrazložitve upravnega akta morajo izhajati konkretizirane okoliščine in podlaga za odločitev v takšni meri, da jih nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do njih opredeli, na način, da jo lahko sodišče preizkusiti ob morebitno vloženi tožbi. Za pošten postopek je torej bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskega, kot tudi glede pravnih vidikov zadeve. Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Občinske uprave Občine Miklavž na Dravskem polju, št. 3790-27/2020 z dne 17. 7. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zahtevi tožnika za izdajo soglasja za poseg v varovalni pas občinske javne poti s številko kategorizacije JP 777191- ... ulica, zaradi gradnje ograje na zemljišču parc. št. 922/13, k.o. ..., zavrnila, ker načrtovani poseg prizadene interese varovanja občinske ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa in varovanja njenega videza. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik kot vlagatelj dne 14. 7. 2020 podal vlogo za izdajo soglasja za poseg v varovalni pas, zaradi gradnje ograje na zemljišču parc. št. 922/13, k.o. ... Prvostopenjski organ je na podlagi 31. člena in 44. člena Odloka o občinskih cestah (MUV št. 12/00) odločil kot izhaja iz izreka. Na terenskem ogledu dne 17. 7. 2020 je bilo namreč ugotovljeno, da so brez izdanega soglasja za poseg v varovalni pas občinske ceste, temelji in parapet ograje že zgrajeni.

2. Tožnik se je zoper navedeno odločbo pritožil in je župan Občine Miklavž na Dravskem polju pritožbo zavrnil kot neutemeljeno. Iz obrazložitve izhaja, da je iz spisovne dokumentacije razvidno, da je prvostopenjski organ prejel vlogo za izdajo soglasja za poseg v varovalni pas ceste ... ulica, in sicer za postavitev ograje na parc. št. 922/13 k.o. ... do meje s parcelo ceste. Drugostopenjski organ je ugotovil, da je ... ulica kategorizirana kot javna pot in predstavlja povezavo med naselji ... in ... Na vzhodni strani navedene ulice se planira razvoj novega dela naselja (v izdelavi OPPN), ki trenutno poteka čez polje razširila na 6,5 m, kasneje ob morebitni širitvi stavbnih zemljišč na zahodni strani pa na 8 m. ... ulico šolski otroci iz ... že danes uporabljajo kot najkrajšo pot do šole. Glede na navedeno je treba zagotoviti varno odvijanje prometa. V skladu z navedenim bi z gradnjo ograje na sporni parc. št. do meje s parcelo ceste bili prizadeti interesi širitve občinske ceste in prometa na njej zaradi prihodnjega razvoja prometa.

3. Tožeča stranka je vložila tožbo iz razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), saj je tožena stranka v postopku za izdajo izpodbijanega upravnega akta materialno pravo napačno uporabila, v postopku je zagrešila bistveno kršitev določb postopka ter dejansko stanje zmotno ugotovila. Prvenstveno tožeča stranka navaja, da mora v skladu z obstoječo sodno prakso občina v primeru zavrnitve soglasja pojasniti razloge za zaključek, da bi imelo določeno ravnanje škodljive posledice za zmogljivost ceste in varnost prometa na njej, oziroma, da bi bili s posegom v varovalni pas prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza. Ne zadošča zgolj pojasnilo, katere dejanske okoliščine šteje kot ključne za sprejem odločitve, pač pa mora tudi konkretno ugotoviti, kako te dejanske okoliščine vplivajo na zmogljivost lokalne ceste in varnost prometa ter v čem je prizadet interes varovanja občinske ceste. Navedene obrazložitve tožena stranka ni podala, zaradi česar je potrebno odločbo razveljaviti že iz razloga pomanjkanja razlogov o odločilnih dejstvih. Nadalje tožeča stranka tudi navaja, da dejansko stanje ni resnično. Tožena stranka zavrača soglasje tožeči stranki, da bi na meji postavil ograjo, pri tem pa v utemeljitev svoje odločitve navaja, kako namerava širiti cesto med polji, torej na povsem drugi relaciji, ne pa na mestu, kjer se nahaja tožnikova stanovanjska hiša. Tožena stranka bi morala konkretno obrazložiti, kako namerava širiti cesto v delu, kjer leži tožnikova hiša. Kakšni so načrti širitve na polju, je za odločanje o podaji soglasja brezpredmetno. Poleg tega je tožena stranka dolžna razkriti domnevno pripravljen predlog OPPN, za katerega navaja, da je v njem predvidena širitev naselja. Tožena stranka mora namreč navesti konkretne razloge za zavrnitev soglasja in golo sklicevanje na OPPN nikakor ne zadostuje zadostnemu standardu za obrazložitev odločbe. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo spremeni tako, da se pritožbi tožnika ugodi in se poda soglasje za poseg v varovalni pas občinske ceste ... ulica. Pri tem priglaša stroške postopka. Podredno tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek.

4. Tožena stranka na tožbo v celoti prereka navedbe tožnika in vztraja pri svojih argumentih iz izpodbijane odločbe in drugostopenjske odločbe. Pravno podlago za gradnjo, vzdrževanje in varstvo javnih cest ter prometa na njih predstavlja Zakon o cestah (ZCes-1) in Odlok o občinskih cestah v Občini Miklavž na Dravskem polju. Po prvem odstavku 5. člena ZCes-1 je na javni cesti na zemljiščih ali na objektih ob javni cesti prepovedano izvajati ali opustiti kakršnakoli dela, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej. Odlok o občinskih cestah v Občini Miklavž na Dravskem polju v petem odstavku 31. člena določa, da je varovalni pas na vsako stran občinske javne poti širok 3 m. Glede na navedbe tožnika, da se bankina nahaja na njegovem zemljišču, kar pomeni, da z izgradnjo ograje ni posegal zgolj v varovalni pas ceste temveč v sam cestni svet. Z navedenim je kršil določila 5. člena ZCes-1 in 44. člena Odloka. Tožena stranka glede na navedbe tožnika ugotavlja, da med strankama ni sporno, da je predmetna ograja na nekaterih delih postavljena tudi manj kot 30 cm od roba asfalta, s čimer je poseženo v cestni svet in varovalni pas občinske ceste. Glede predvidene razširitve ... ulice pa se tožena stranka ne strinja z navedbami tožnika, saj se bo makadamski del ... ulice moral razširiti na 8 m v skladu s smernicami, ki jih je Občina Miklavž na Dravskem polju podala na osnutek Občinskega podrobnega prostorskega načrta Skoke 2. V preostalem delu, ki je sedaj že asfaltiran, pa je v skladu s Projektom razširitve ... ulice št. 45/2020 predvidena razširitev na koridor 7 m med ograjami. Z navedenim projektom je ugotovljeno, da je ... ulica dejansko najožja med tožnikovo parcelo št. 922/13 k.o. ... in parcelo št. 891/12 k.o. ... V tem delu znaša širina ceste približno 3,40 m, koridor med ograjama pa znaša 3,80 m. Navedeno ne zadostuje za srečevanje vozil, prav tako je zaradi tega v tem delu zmanjšana preglednost. Glede na pričakovan razvoj naselja in povečanje prometa je smiselno cesto v kritičnih točkah razširiti. Tožeča stranka tudi poudarja, da bi tožnik moral najprej pridobiti soglasje tožene stranke v skladu z Odlokom in šele nato začeti z gradnjo v skladu s pridobljenim soglasjem. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

5. Sodišče je na seji 6. 4. 2023 sprejelo sklep, opr. št. II U 325/2020, da v zadevi na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1)1 odloča sodnica posameznica, glede za predmetno zadevo relevanten obseg in vrsto dejanskih ter pravnih vprašanj, saj je prvenstveno sporna pravilnost izvedenega postopka za izdajo izpodbijane odločbe.

**K točki I izreka:**

6. Tožba je utemeljena.

7. Sodišče presoja zakonitost in pravilnost izpodbijane odločbe, s katero je tožena stranka zavrnila vlogo tožnika za izdajo soglasja za poseg v varovalni pas občinske javne poti s številko kategorizacije JP 777191- ... ulica, zaradi gradnje ograje na zemljišču parc. št. 922/13, k.o. ...

8. Iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka zavrnila tožniku soglasje za poseg v varovalni pas občinske javne poti, ker načrtovani poseg prizadene interese varovanja občinske ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa in varovanja njenega videza. Obrazložitev izpodbijane odločbe temelji na določilih Odloka o občinskih cestah (v nadaljevanju Odlok, MUV št. 12/00), in sicer citira 31. in 44. člen Odlok. Po mnenju sodišča citiranje zakonskih oz. podzakonskih določil ne zadosti standardu obrazloženosti odločbe iz 214. člena ZUP. Drugostopenjski organ po pritožbi tožnika sicer pavšalno pojasni zakaj naj bi z zahtevanim posegom v varovalni pas bili prizadeti interesi širitve občinske ceste in prometa na njej, ki se planira z razvojem novega dela naselja (v izdelavi je OPPN). Pritrditi je stališču tožnika, da bi morala tožena stranka konkretno obrazložiti, kako namerava širiti cesto v delu, kjer leži tožnikova hiša ter vpliv na morebitno prizadetost interesov varovanja občinske ceste. Tožena stranka mora navesti konkretne razloge za zavrnitev soglasja in za odločitev ne zadostuje zgolj sklicevanje na Odlok in OPPN, ki je še v izdelavi. Obrazložitve izpodbijane odločbe je skopa in brez zahtevane dejanske in pravne obrazložitve.

9. Upravna odločba mora biti v skladu z 214. členom ZUP ustrezno obrazložena. Iz obrazložitve upravnega akta morajo izhajati konkretizirane okoliščine in podlaga za odločitev v takšni meri, da jih nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do njih opredeli, na način, da jo lahko sodišče preizkusiti ob morebitno vloženi tožbi. Za pošten postopek je torej bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskega, kot tudi glede pravnih vidikov zadeve. Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru2. Navedeno lahko poda samo, kolikor je akt v nekem upravnem postopku ustrezno obrazložen, saj je v nasprotnem primeru kršena njegova pravica do pravnega varstva iz 25. člena Ustave in so tako lahko zagotovljena pravna sredstva le navidezna. Sploh v enostopenjskih postopkih, kot je obravnavani, mora obrazložitev organa izpodbijane odločbe zadostiti pogojem iz 214. člena ZUP.

10. Po mnenju sodišča izpodbijana odločba ne zadosti standardu obrazloženosti upravne odločbe in gre za takšne bistvene pomanjkljivosti izpodbijane odločbe, ki jih tožena stranka v sodnem postopku ne more (več) odpraviti. Izdana odločba v upravnem sporu mora biti obrazložena v skladu z zakonom tako, da je njeno materialno zakonitost mogoče preizkusiti. Pomanjkljivosti more tožena stranka sanirati le v ponovnem postopku3. Na drugačno odločitev sodišča pa navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo s katerimi želi dopolnjevati obrazložitev svoje odločbe, ne morejo vplivati, saj na ta način storjeno kršitev pravil postopka ni mogoče sanirati.

11. Sodišče ugotavlja, da je bila v obravnavanem primeru storjena bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1, saj se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). Pri tem je tožena stranka vezana na pravno mnenje sodišča glede na njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

12. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka po proučitvi vseh okoliščin primera ponovno odločiti o zadevi in svojo odločitev natančno obrazložiti z razlogi o odločilnih dejstvih. Ker je v konkretnem primeru podana bistvena kršitev pravil postopka pomeni, da je to v vsakem primeru razlog za odpravo odločbe. V tem primeru se sodišču ni treba opredeljevati do drugih tožbenih navedb.

**K točki II izreka:**

13. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožeča stranka, ki jo zastopa odvetnik kot pooblaščenec, upravičena do povrnitve priglašenih stroškov v višini 285,00 EUR, z 22% DDV, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

14. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi s 378. členom OZ – enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

1 Po tretji alineji drugega odstavka 13. člena ZUS-1 upravno sodišče odloča po sodniku posamezniku, če gre v zadevi za enostavno dejansko in pravno stanje. 2 Sodba Vrhovnega sodišča I Up 248/2002, z dne 10.11.2004. 3 Upravno sodišče RS, sodba in sklep, opr. št. I U 1918/2020 z dne 18. 12. 2020.