Jedro

V predmetnem postopku solastnico parcel š. 2849 in 2929/1, ki sta tudi v tožničini solasti, ni zastopal pooblaščenec, ki je imel za to ustrezno pooblastilo.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Ljubljana, št. 02112-2999/2013-10 z dne 28. 5. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ odločil, da se v k.o. ... kot urejena evidentira meja (del meje) parcele: 2906 s sosednjimi parceli 2846, 2849 in 2850, 2902 s sosednjima parcelama 2905 in 2903/1 ter v dotikališče s parcelo 3698, 3698 s sosednjimi parcelami 2903/1, 2717 in 2716 ter dotikališčih s parcelama 2902 in 3697, 2926/1 s sosednjo parcelo 2926/2 ter dotikališču s parcelama 2929/1 in 2929/2, 2929/1 s sosednjo parcelo 2929/2 ter v dotikališču s parcelami 2926/1, 2926/2, 2930/1 in 2930/2, 2930/1 s sosednjima parcelama 2930/2 in 3699 ter v dotikališčih s parcelami 2929/1, 2929/2 in 2931/2, 2931/2 s sosednjima parcelama 2931 in 3699, ter v dotikališčih s parcelama 3710 in 2930/1 in 3710 s sosednjima parcelama 2932 in 2930/1, ter v dotikališču s parcelama 2931/1 in 2931/2 (1. točka izreka), pri čemer sta grafični prikaz urejene meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga odločbe (2. točka izreka).

2. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je Mestna občina ... (prizadeta stranka v tem upravnem sporu) 22. 11. 2013 pri prvostopnemu organu vložila zahtevo za evidentiranje urejenih mej navedenih parcel. Zahtevi je bil priložen elaborat, ki ga je po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (v nadaljevanju Pravilnik) izdelalo geodetsko podjetje A. d.o.o. in potrdil odgovorni geodet. Prvostopenjski organ ugotavlja, da je bilo vsem lastnikom parcel, katerih meja se je urejala, zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Tožnica se na mejni obravnavi s predlaganimi mejami ni strinjala, zato je prvostopenjski organ v skladu z 37. členom ZEN razpisal ustno obravnavo. Iz zapisnika z ustne obravnave z dne 11. 3. 2015 je razvidno, da so predmetne meje tudi po izvedeni ustni obravnavi ostale sporne. Prvostopenjski organ je zato tožnici poslal poziv, naj pred pristojnim sodiščem v roku 30 dni po prejemu poziva začne sodni postopek ureditve meje in o tem obvesti prvostopenjski organ ter hkrati predloži dokazila o vložitvi popolne vloge za sodno ureditev meje. Tožnica sodnega postopka v odrejenem roku ni začela, čeprav je bila opozorjena na pravne posledice, zato se v skladu s četrtim odstavkom 34. člena ZEN šteje, da se s potekom predlagane meje strinja. Prvostopenjski organ je še preveril, ali podatki o mejah omogočajo njeno evidentiranje ter ugotovil, da je ta pogoj izpolnjen.

3. Drugostopenjski organ je zavrnil tožničino pritožbo zoper izpodbijano odločbo.

4. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi in nadaljnjih vlogah med drugim navaja, da toženka na mejni obravnavi ni predstavila odmikov od sedanjih katastrskih mej, niti ni pojasnila, kako bo določitev novih mej vplivala na velikost parcel. Odločba ne vsebuje podatka, ali se predlagane meje razlikujejo od podatkov zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov. Poleg tega navaja, da koristi B.B. na mejni obravnavi ni varoval nihče. Sama v predmetnem postopku pooblastila za zastopanje ni sprejela, ker za to nima potrebnega znanja, v predmetnem postopku pa je bil navedeni postavljen skrbnik, in sicer gospod C.C. 5. Poleg tega v izpodbijani odločbi ni pojasnjeno, zakaj je bila evidentirana kot urejena meja s parcelo 2930/1 drugačna, kot jo je pokazala sama. Zato meni, da je odločba nična. V odločbi tudi ni dokazov, da se predlagana meja razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra. Priznava, da je bila res napotena na sprožitev sodnega postopka, kljub temu pa meni, da mora toženka izdajati odločbe po pravilih Zakona o splošnem upravnem postopki (v nadaljevanju ZUP), v katerih mora navesti razloge za odločitev. Meni, da gre za poseg v lastninsko pravico in ni razloga, da bi sama nosila breme dokazovanja, kje potekajo meje njenih parcel. Iz skic, priloženih odločbi, poteka mej ne more ugotoviti, saj ne vsebujejo prikaza sedanje meje in koordinatnih točk, po katerih je meja določena, niti ne vsebujejo podatkov, ali se predlagana meja razlikuje od podatkov zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov. Meni, da so izpodbijane odločbe nične oz. nezakonite, ker se jih ne da preizkusiti, poleg tega pa nasprotujejo določilom ZEN, saj gre v postopku za evidentiranje urejene meje za določitev mej, ki lahko pomeni tudi poseg v velikost parcele. Predlaga odpravo odločbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje, hkrati pa prosi, da se novi odločbi priloži slikovni prikaz z označenimi ZK točkami, da bo sploh možno razbrati, kje naj bi bile meje.

6. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

7. Prizadeta stranka Mestna občina ... v odgovoru na tožbo med drugim navaja, da je bila v obravnavanem primeru sporna meja oboda komasacijskega območja, saj evidentiranje upravne komasacije ni dopustno, če meja oboda komasacijskega območja ni urejena (četrti odstavek 57. člena ZEN). Navaja, da na vsebinske tožbene očitke ne more odgovoriti, saj ni seznanjena vsebino spisa. Poudarja pa, da je v njenem oz. javnem interesu, da se meje evidentirajo kot urejene in se postopek parcelacije zaključi. 8. Prizadeta stranka D.D. v odgovoru na tožbo me drugim navaja, da iz elaborata LGB z dne 20. 11. 2013 izhaja, da so bile obstoječe katastrske meje dejansko popravljene, kar v izpodbijani odločbi ni pojasnjeno.

9. Tožba je utemeljena.

10. V obravnavanem primeru je sporno evidentiranje dela urejene meje, ki se stika s tožničinimi zemljišči. Tožnica v tožbi smiselno navaja, da meja med parcelami ne poteka tako, kot je bila predlagana v elaboratu ureditve meje in potrjena z izpodbijano odločbo.

11. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da se tožnica na mejni obravnavi dne 19. 11. 2014 ni strinjala s potekom dela meje med parcelami 2930/1, 2931/2, 2931/1 in 3710 do tromeje med parcelami 2930/1, 2932 in 3710 (meja med parcelo 2930/1 in 3710) in je pokazala svojo tromejo med parcelami 2930/1, 2931 in 3710 (cca 20 m v reko Savo). kar je geodet tudi vrisal v elaborat. Prav tako iz izpodbijane odločbe izhaja, da je geodet tožnico opozoril, da se pokazana meja razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra in jo opozoril, da v zemljiški kataster ni mogoče kot urejene evidentirati meje, ki se razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra. Pokazan ji je bil potek meje po podatkih zemljiškega katastra, opozorjena pa je bila tudi na stopnjo zanesljivosti in natančnosti katastrskih podatkov. S potekom ostalih mej se je strinjala oziroma ni pokazala drugih mej, kljub temu pa ničesar ni hotela podpisati. Nadalje iz izpodbijane odločbe izhaja, da tudi na ustni obravnavi dne 11. 3. 2014 ni bil dosežen sporazum o poteku obravnavanih mej, niti o drugačnem poteku mej, ki sicer ne bi odstopale od katastrskih mej in bi jih lahko geodetska uprava uredila na ustni obravnavi (četrti odstavek 38. člena ZEN).

12. Če po opravljeni ustni obravnavi meja ostane sporna, geodetska uprava pozove lastnika oziroma lastnike, ki se ne strinjajo s predlagano mejo, da v 30 dneh od vročitve oziroma prejema poziva začnejo sodni postopek ureditve meje pred pristojnim sodiščem (prvi odstavek 39. člena ZEN). Poziv iz prejšnjega odstavka se opravi na ustni obravnavi, ali pa se vroči posebej. V obeh primerih je treba stranke opozoriti na pravne posledice, ki nastanejo, če ne začnejo sodnega postopka (2. odstavek 39. člena ZEN). Če sodni postopek namreč v roku iz 1. odstavka tega člena ni začet, se šteje, da lastnik oziroma lastniki soglašajo s potekom predlagane meje (4. odstavek 39. člena ZEN).

13. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je prvostopenjski organ tožnico v skladu s citiranimi določbami ZEN pisno pozval, naj v roku 30 dni od prejema poziva pred pristojnim sodiščem začne sodni postopek ureditve meje in ga o tem obvesti ter mu hkrati predloži dokazilo o vložitvi popolne vloge za sodno ureditev meje (kopija predloga za ureditev meje vloženega pri pristojnem sodišču, na katerem mora biti dohodni žig sodišča). Opozorjena pa je bil tudi na pravno posledico, da v kolikor tak postopek v določenem roku ne bo sprožen, se bo štelo, da se strinja s predlagano mejo, ki izhaja iz elaborata. V zadevi ni sporno, da tožnica sodnega postopka ureditve v izreku odločbe navedenih mej ni sprožila. Ker se v upravnem postopku lahko ugotavlja potek meje zgolj na podlagi katastrskih podatkov, drugačen potek meje pa je mogoče dokazovati le v sodnem postopku, ki ga glede obravnavnih mej tožnica ni sprožila, kar ni sporno, toženka ni mogla kot urejene evidentirati meje med parcelama 2930/1 in 3710 tam, kjer jo je pokazala tožnica na mejni obravnavi, če ta ni skladna s katastrskimi podatki. Če tožnica meni, da se podatki iz elaborata, ki ga je izdelalo za to usposobljeno geodetsko podjetje, ki je odgovoren za strokovno izvedbo elaborata in njegovo skladnost s predpisi, standardi in pravili stroke (drugi odstavek 7. člena Zakona o geodetski dejavnosti, ZGeoD-1), bi morala to dokazati z ustreznim dokazom. Sodišče še pripominja, da evidentiranje meje kot urejene ni ovira, da se v sodnem postopku mejo uredi drugače. 14. Ker, kot rečeno, iz zapisnika z mejne obravnave izhaja, da je bil tožnici pokazan potek meje po podatkih iz zemljiškega katastra in da je bila opozorjena na stopnjo zanesljivosti in natančnosti katastrskih podatkov, ni utemeljen tožbeni ugovor, da s potekom meje po podatkih zemljiškega katastra z navedeno stopnjo zanesljivosti ni bila seznanjena.

15. Prav tako ni utemeljen tožbeni ugovor, v katerem tožnica smiselno ugovarja, da iz grafičnega prikaza ne more ugotoviti poteka zemljiškokatastrskih mej. Grafični prikaz, ki je priloga izpodbijani odločbi, vsebuje vse podatke, ki jih določa tretji odstavek 40. člena ZEN, in sicer so meje označene z zemljiškoknjižnimi točkami in s parcelnimi številkami, kar omogoča popolno seznanitev stranke s potekom predlagane meje. Iz navedene določbe izhaja, da je obvezna priloga odločbe o evidentiranju urejene meje grafični prikaz evidentirane meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami ter vpisanimi parcelnimi številkami, pri čemer se na grafičnem prikazu evidentirane meje meja praviloma prikaže z neposredno uporabo koordinat zemljiškokatastrskih točk in le izjemoma, ko je to potrebno zaradi nazornosti in preglednosti, kot zemljiškokatastrski prikaz. Zemljiškokatastrska točka pa ima koordinate določene v državnem koordinatnem sistemu, pri čemer je seznam koordinat sestavni del elaborata ureditve meje (25. člen Pravilnika o urejanju in spreminjanju mej parcel ter o evidentiranju mej parcel v zemljiškem katastru) in se nahaja v spisu. Po navedeni določbi je izračun površine parcele sestavni del elaborata ureditve meje le, če so urejene vse meje, kar pa za obravnavani primer ne velja. Zato tudi ni utemeljen tožbeni ugovor, da odločba ne vsebuje podatka o novi površini parcel. 16. Se pa sodišče strinja s tožnico, da v predmetnem postopku solastnico parcel št. 2849 in 2929/1, ki sta tudi v tožničini solasti, B.B., ni zastopal pooblaščenec, ki je imel za to ustrezno pooblastilo. V zapisniku z mejne obravnave je navedeno, da je B.B. zastopala tožnica, čeprav tožnica izrecno zanika, da bi za zastopanje v tem postopku sprejela pooblastilo za njeno zastopanje, poleg tega je bil imenovani v tem postopku postavljen začasni zastopnik C.C., kar potrjuje sklep Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Ljubljana z dne 18. 2. 2014, ki se nahaja v upravnem spisu. Navedeno predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 4. točke prvega odstavka 237. člena ZUP, ki bi lahko vplivala na odločitev o nepremičninah, ki so tudi v tožničini solasti. Gre namreč za isto nepremičnino, ki nima drugačnega pravnega statusa za posameznega solastnika. Če je torej pravni status za posamezno nepremičnino zaradi nepravilnega zastopanja urejen nezakonito, se nezakonitost razširja tudi na ostale solastnike iste nepremičnine. Zato ima vsak solastnik pravni interes, da uveljavlja vse ugovore, ki bi lahko vplivali na zakonitost pravne ureditve nepremičnine, ki je v njegovi solasti. Poleg tega je toženka neutemelejno štela tožnico za pooblaščenko B.B., kljub temu, da ta po njenih navedbah pooblastila za zastopanje v tem postopku ni sprejela. Oseba, ki jo organ zmotno šteje za pooblaščenca druge osebe v nekem postopku, v katerem se odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi te druge osebe, vsekakor ima pravni interes, da izpodbija ugotovitev o tem, da je pooblaščenec te druge osebe.

17. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, zato je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo vrnilo v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo morala toženka preveriti, ali je B.B. v postopku zastopala oseba, ki je imela za to ustrezno pooblastilo. Če bo ugotovila, da ni, bo morala postopek ponoviti.

18. Tožnici bo plačana sodna taksa vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).