Jedro

Ob tem sodišče druge stopnje izpostavlja, da povprečna mesečna poraba mladoletnega otroka ni matematični izračun in da gre pri tej oceni predvsem za računski približek stroškom, ki so potrebni za zagotovitev življenjskih razmer, potrebnih za otrokov razvoj, kot to nenazadnje povzema pritožba sama.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točki I. izreka spremeni tako, da odslej glasi:

I. Preživnina za prvo tožečo stranko mld. L.M.L. določena s sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. N 297/2009 z dne 7. 10. 2009, v znesku 100,00 EUR in preživnina za drugo tožečo stranko mld. D.M.L. določena s sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. N 287/2010 z dne 6. 10. 2009, v znesku 100,00 EUR, se zviša tako, da je tožena stranka A.L., EMŠO 981500045 dolžan k preživljanju prvo tožeče L.M.L., EMŠO 9505351 in drugo tožeče ga D.M.L., EMŠO 0500225 prispevati mesečno preživnino za vsakega od tožeči strank: - za obdobje od 16. 5. 2018 do 31. 12. 2018 v znesku 200,00 EUR in - za obdobje od 1. 1. 2019 dalje v znesku 130,00 EUR, vse na račun njune matere D.M., in sicer do pravnomočnosti sodbe zapadle preživninske obroke v 15 dneh, v bodoče dospele preživninske obroke pa do vsakega 5. v mesecu za tekoči mesec, do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, od takrat dalje pa v zneskih, določenih v vsakokratnem obvestilu Centra za socialno delo Pomurje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega preživninskega zneska do plačila, pod izvršbo.

II. V preostalem delu se pritožba tožeče stranke zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v točkah II in III izreka potrdi.

III. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo preživnino za prvo tožečo stranko določeno s sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. N 297/2009 z dne 7. 10. 2009, v znesku 100,00 EUR in preživnino za drugo tožečo stranko določeno s sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. N 287/2010 z dne 6. 10. 2009, v znesku 100,00 EUR, zvišalo tako, da je toženo stranko zavezalo, da je k preživljanju prvo in drugo tožeče stranke dolžna prispevati mesečno preživnino v znesku 130,00 EUR, vse na račun zakonite zastopnice prvo in drugo tožeče stranke D.M., in sicer do pravnomočnosti sodbe zapadle preživninske obroke v 15 dneh, v bodoče dospele preživninske obroke pa do vsakega 5. v mesecu za tekoči mesec, do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, od takrat dalje pa v zneskih, določenih v vsakokratnem obvestilu Centra za socialno delo Pomurje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega preživninskega zneska do plačila, pod izvršbo (točka I izreka). V presežku je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo (točka II izreka) in odločilo, da vsaka pravdna stranka krije sama svoje stroške pravdnega postopka (točka III izreka).

2. Zoper citirano sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožeča stranka, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) ter predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podredno, da pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse s stroškovno posledico za toženo stranko.

Bistvo pritožbene graje je, da bi moralo sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku v celoti ugoditi, saj je z izpodbijano sodbo določena preživnina prenizka, saj mesečne potrebe vsake tožeče stranke znašajo približno 400,00 EUR, kar pomeni, da tožena stranka s prisojeno preživnino prispeva k preživljanju prvo in drugo tožeče stranke le 32,5%, vse ostalo pa je za njuno preživljanje dolžna prispevati njuna zakonita zastopnica - mati, ki pa tega ne zmore, saj prejema zgolj minimalno neto plačo v višini 750,00 EUR mesečno. Ob tem bi moralo sodišče prve stopnje pri določitvi preživnine upoštevati tudi nematerialni vložek matere, ki ga slednja nudi svojim mld. otrokom s svojim časom, trudom, vzgojo, varovanjem, kuhanjem, pranjem, likanjem in na splošno s skrbjo zanju, saj prvo in drugo tožeča stranka stikov s toženo stranko nimata. V nadaljevanju pritožba navaja še, da tožena stranka preživnine ne plačuje in da bi se lahko zaposlila v Slovenski vojski, kjer je v preteklosti že delala.

3. Tožena stranka na pritožbo tožeče stranke ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. ZPP v drugem odstavku 350. člena določa, da sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za zastopanje pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni podana nobena izmed uradoma upoštevnih ali s pritožbo zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje, ob tem pa deloma zmotno uporabilo materialno pravo, kot bo to podrobneje obrazloženo v nadaljevanju te sodbe.

6. Pregled zadeve pokaže, da je pritožbeno nesporno, da so se potrebe prvo in drugo tožeče stranke (upravičencev) od sporazumne določitve preživnine v nepravdnih postopkih sodišča prve stopnje, opr. št. N 297/2009 in N 287/2010, nedvomno bistveno spremenile - povečale ter da so posledično podani zakonski pogoji za zvišanje preživnine po 132. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju: ZZZDR), saj je porušeno vrednostno sorazmerje med potrebami mld. otrok in zmožnostjo obeh staršev.

7. V tej zvezi se sodišče druge stopnje pridružuje zaključku sodišča prve stopnje, ki je obširno, prepričljivo in argumentirano pojasnilo zakaj meni, da potrebe prvo in drugo tožeče stranke znašajo cca. 350,00 EUR mesečno in ne cca. 400,00 EUR mesečno, kot je to ocenila njuna zakonita zastopnica - mati. Sodišče prve stopnje je namreč v večjem delu pravilno sledilo izpovedbi slednje glede povečanih potreb prvo in drugo tožeče stranke ter na podlagi listinskih dokazil samo opravilo izračun, pri katerem pa je glede obratovalnih stroškov, ki odpadejo nanjo pravilno upoštevalo dejstvo, da zakonita zastopnica s prvo in drugo tožečo stranko živi v skupnem gospodinjstvu s starimi starši slednjih. Ob tem sodišče druge stopnje izpostavlja, da povprečna mesečna poraba mladoletnega otroka ni matematični izračun in da gre pri tej oceni predvsem za računski približek stroškom, ki so potrebni za zagotovitev življenjskih razmer, potrebnih za otrokov razvoj, kot to nenazadnje povzema pritožba sama.

8. Upoštevajoč navedeno in pritožbeno nesporno dejstvo, da je zakonita zastopnica prvo in drugo tožeče stranke zaposlena kot natakarica v P.U. d.o.o. v M. T., kjer prejema minimalno neto plačo v višini 750,00 EUR mesečno, tožena stranka pa je bil v obdobju od vložitve tožbe dne 16. 5. 20128 do dne 31. 12. 2018 zaposlena pri gospodarski družbi T.H. v Republiki Avstriji, kjer je po lastni izpovedbi prejemala plačo v višini cca. 1.500,00 EUR mesečno, je sodišče druge stopnje prepričano, da je tožena stranka v tem obdobju bila sposobna k preživljanju prvo in drugo tožeče stranke prispevati vtoževano preživnino v višini 200,00 EUR mesečno, saj so bili v tem obdobju dohodki tožene stranke dvakrat višji od dohodkov zakonite zastopnice prvo in drugo tožeče stranke, ki je ob tem še v celoti skrbela za mld. otroka ter jima nudila varstvo, vzgojo in oskrbo. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje obravnavni pritožbi za navedeno obdobje ugodilo in preživnino za ta čas zvišalo, kot to izhaja iz izreka te sodbe.

9. Ima pa sodišče prve stopnje prav, da tožena stranka po 1. 1. 2019, ko je postala brezposelna, ni več zmožna k preživljanju prvo in drugo tožeče stranke prispevati večje preživnine kot 130,00 EUR mesečno, saj iz dopisa Zavoda RS za zaposlovanje, Območne službe Murska Sobota, št. 0213-1649/2019-2 z dne 7. 3. 2019, izhaja, da je od 16. 1. 2019 ponovno vodena v evidenci brezposelnih oseb in da ima v času od 11. 1. 2019 do 10. 7. 2019 priznano denarno nadomestilo v višini 615,52 EUR bruto oziroma 481,95 EUR neto, ki se bo po lastnih navedbah tožene stranke po poteku tega obdobja še znižalo za 20%. Upoštevajoč navedeno in pritožbeno nesporno dejstvo, da je tožena stranka dolžna poleg prvo in drugo tožeče stranke preživljati tudi svojega tretjega mld. otroka M.M.L., za preživljanje katere plačuje 120,00 EUR mesečne preživnine, ob tem pa življenjski stroški tožene stranke znašajo cca. 275,00 EUR (175,00 EUR mesečne najemnine za stanovanje in 100,00 EUR mesečno za hrano in oblačila), tožena stranka tudi po prepričanju sodišča druge stopnje višje preživnine za prvo in drugo tožečo stranko ne bi bila sposobna plačevati brez ogrožanja lastne eksistence, zato je tožbeni zahtevek za navedeno obdobje v presežku prav tako zavrnilo.

10. Tožeča stranka stroškovno odločitev sodišča prve stopnje izpodbija zgolj v posledici pritožbe zoper glavno stvar, pri tem pa svoje pritožbe v tem delu vsebinsko ne utemelji, zato je sodišče druge stopnje pritožbo po tem, ko tudi uradni preizkus ni pokazal kršitev na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, v tem delu prav tako zavrnilo kot neutemeljeno.

11. Glede na vse obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi tožeče stranke deloma ugodilo, kot to izhaja iz izreka te sodbe (5. alineja 358. člena ZPP), pri tem pa se je opredelilo samo do tistih pritožbenih navedb, ki so bistvenega pomena za razsojo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12. Tožeča stranka je s pritožbo uspela le deloma, zato je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 165. člena v zvezi z drugim odstavkom 154. člena in 413. členom ZPP).