Jedro

Pravilno je sodišče prve stopnje presodilo, da bi tožeča stranka (oziroma njen pooblaščenec, ki jo je zastopal tudi v citirani kazenski zadevi), lahko ob ustrezni procesni skrbnosti – taki, ki jo je izkazala v kazenski zadevi, za dejstvo preteklega sodelovanja izvedenca s toženo stranko izvedela že v pravdnem postopku in ga v njem tudi uveljavljala, česar po svoji krivdi ni storila.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni od vročitve tega sklepa povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 336,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za obnovo postopka.

2. Tožeča stranka se je zoper sklep sodišča prve stopnje pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja iz 1. in 2. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za obnovo postopka ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi. Priglasila je pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je predlog za obnovo postopka temeljila na 10. točki 394. člena ZPP. Navajala je, da je izvedela za novo dejstvo in sicer, da je sodišče sodbo v prejšnjem postopku oprlo na mnenje izvedenca A. A., za katerega je tožeča stranka naknadno, v kazenski zadevi II K 14605/2018 Okrajnega sodišča v Sežani izvedela, da je v preteklosti (5 do 10 let nazaj) že sodeloval s toženo stranko in po njenem naročilu izdelal mnenja. Zato je predlagala, da se postopek obnovi tako, da se mnenje izvedenca A. A. izloči in imenuje drugega izvedenca.

6. Sodišče prve stopnje je predlog za obnovo zavrnilo. Pri tem se ni spuščalo v presojo (ne)pristranskosti izvedenca, temveč je predlog zavrnilo iz razloga, ker tožeča stranka z njim ni uveljavljala dejstva, ki ga brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodbo.

7. Po določbi 10. točke 394. člena ZPP se lahko pravnomočno končani postopek obnovi, če stranka zve za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva, oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. S sklicevanjem na novo dejstvo iz 10. točke 394. člena ZPP se glede na navedeno lahko uveljavljajo le pravotvorna dejstva, torej dejstva, ki tvorijo dejansko podlago odločitve. Dovoljenost predloga za obnovo postopka, ki se sklicuje na nova dejstva in nove dokaze, je odvisna tudi od presoje ali je stranka nova dejstva in nove dokaze mogla uveljavljati brez svoje krivde, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo (drugi odstavek 395. člena ZPP).

8. Tožeča stranka neutemeljeno izpodbija razloge, ki so navedeni v 8. in 9. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, torej, da v konkretnem primeru ne gre niti za dejstvo, ki ga tožeča stranka brez svoje krivde ne bi mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek pravnomočno končan. Sodna praksa strogo presoja, ali bi stranka lahko ob potrebni skrbnosti že prej zatrjevala nova dejstva.1 Pravilno je sodišče prve stopnje presodilo, da bi tožeča stranka (oziroma njen pooblaščenec, ki jo je zastopal tudi v citirani kazenski zadevi), lahko ob ustrezni procesni skrbnosti – taki, ki jo je izkazala v kazenski zadevi, za dejstvo preteklega sodelovanja izvedenca s toženo stranko izvedela že v pravdnem postopku in ga v njem tudi uveljavljala, česar po svoji krivdi ni storila. Po oceni pritožbenega sodišča tudi ne gre spregledati, da je splošno znano oziroma vsaj življenjsko logično pričakovati, da izvedenec cestnoprometne stroke lahko delo izdelave strokovnih mnenj opravlja tudi po naročilu zavarovalnic, saj le-te obravnavajo daleč največ primerov prometnih nesreč. Slednje pritožbeno sodišče utrjuje v prepričanju, da bi tožeča stranka ob ustrezni procesni skrbnosti za dejstvo preteklega sodelovanja izvedenca A. A. s toženo stranko lahko izvedela že v prejšnjem postopku in ga v njem tudi pravočasno uveljavljala, zato je odločitev sodišča prve stopnje o tem vprašanju pravilna.

9. Glede na to, da je tožeča stranka s predlogom za obnovo postopka pravzaprav izvedencu očitala pristranskost in predlagala njegovo izločitev, pritožbeno sodišče v zvezi s pravočasnim uveljavljanjem izločitve izvedenca dodaja, da mora stranka izločitev izvedenca predlagati najkasneje v ugovoru zoper izvedensko mnenje.2 Slednje velja tudi, če stranka za razlog izločitve izve šele po vložitvi ugovora. Zato sedaj po pravnomočno končanem prejšnjem postopku, tožeča stranka ne more s predlogom za obnovo postopka doseči izločitve izvedenca, kar bi kot že rečeno lahko ob ustrezni procesni skrbnosti pravočasno uveljavljala v prejšnjem postopku. Med razlogi za obnovo postopka namreč ZPP v 394. členu v zvezi z izvedencem navaja le razlog krive izpovedbe izvedenca (5. točka 394. člena ZPP), pri čemer se lahko stranka na ta razlog uspešno sklicuje le, če je kriva izpovedba dokazana s pravnomočno obsodilno sodbo, kar v konkretnem primeru ni zatrjevano niti drugače izkazano.

10. S tem pa se izkaže, da pogoji za obnovo postopka na podlagi 10. točke 394. člena ZPP niso izpolnjeni in je sodišče prve stopnje predlog za obnovo postopka pravilno zavrnilo. S pritožbo uveljavljani razlogi zato niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

11. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato je dolžna toženi stranki povrniti njene stroške odgovora na pritožbo. Upoštevaje priglašene stroške, vrednost spornega predmeta, 18. in 21. člen Odvetniške tarife, je pritožbeno sodišče toženi stranki za odgovor na pritožbo priznalo nagrado v višini 600 točk in 22 % DDV.

1 Odločbe VSRS II Ips 159/2017 z dne 22. 6. 2017, II Ips 23/2007 z dne 1. 2. 2007, II Ips 429/2010 z dne 17. 2. 2011 in II Ips 14/2012 z dne 20. 11. 2012. 2 Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2006, str. 486.