Jedro

Dolžnik nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje delno ustavilo že pravnomočno dovoljeno izvršbo.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Radovljici je v izvršilni zadevi na predlog upnika izdalo sklep z dne 1.9.1997, s katerim je dovolilo predlagano izvršbo zaradi izterjave 12.597,64 SIT s pp. Upnik je dne 10.12.1998 predlagal utesnitev izvršbe, in sicer za del glavnice v višini 6.345,68 SIT, sicer pa je vztrajal pri izvršbi za izterjavo preostanka glavnice v znesku 6.251,96 SIT, zakonskih zamudnih obrestih od 3.114,44 SIT od 18.1.1997 dalje do plačila in 3.119,52 SIT od 14.2.1997 dalje do plačila ter stroškov izvršilnega postopka v višini 7.200,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje izvršilnega sklepa do plačila. Na podlagi takega predloga upnika je sodišče izdalo sklep z dne 29.12.1998, s katerim je izvršbo delno ustavilo (za znesek 6.345,68 SIT, plačan "na račun glavnice, obresti in stroškov").

Zoper sklep o delni ustavitvi izvršbe z dne 29.12.1998 se je pritožil dolžnik. V pritožbi navaja, da s podjetjem X d.d. Ljubljana nikoli ni bil v nikakršnem dolžniško upniškem razmerju in da je to dejstvo razvidno tudi iz listin, na podlagi katerih je upnik vložil predlog za izvršbo. Zato je predlagal, da sodišče postopek ustavi.

Pritožba ni dovoljena.

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je bil sklep, s katerim je sodišče prve stopnje dovolilo predlagano izvršbo, dne 3.9.1997 vročen dolžniku, ki v zakonitem osemdnevnem roku ni ugovarjal. Zato je sklep dne 12.9.1998 postal pravnomočen. Ko je višje sodišče odločalo o dolžnikovi pritožbi zoper sklep, s katerim je prvostopenjsko sodišče na predlog upnika delno ustavilo izvršbo, je po uradni dolžnosti najprej ugotavljalo ali je pravno sredstvo dopustno. Pravno sredstvo je dopustno, če je dovoljeno, če je bilo vloženo pravočasno in podano v zakoniti obliki, če ga je podala upravičena oseba, ki se pravnemu sredstvu ni odpovedala ali ga umaknila, ter če je podana pravovarstvena potreba oziroma pravni interes. Pravni interes je predpostavka za dopustnost pravnega sredstva. Pravni interes je podan tedaj, kadar ima vlagatelj pravnega sredstva izdano zoper sebe neugodno odločbo. V konkretnem primeru je izdani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje delno ustavilo predlagano izvršbo, izdan izključno v korist dolžnika, saj se je z izdanim sklepom zmanjšala njegova obveznost. Zato je pritožbeno sodišče v skladu s 367. členom ZPP, ki določa, da sodišče druge stopnje zavrže s sklepom prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo, če tega ni storilo sodišče prve stopnje, zaradi pomanjkanja pravnega interesa pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.