Jedro

Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti pravdne stroške tudi, če je tožnik tožbo umaknil zaradi poplačila s strani tretje osebe, ki je terjatev, ugotovljeno v postopku prisilne poravnave, odkupila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

Tožena stranka sama trpi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek v predmetnem individualnem delovnem sporu zaradi umika tožbe ustavilo in naložilo toženi stranki, da povrne tožniku njegove pravdne stroške v višini 60.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa do plačila, v 8 dneh in pod izvršbo.

Zoper navedeni sklep se glede odločitve o stroških postopka pritožuje tožena stranka iz pritožbenega razloga napačne uporabe materialnega prava in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v zvezi s stroški postopka razveljavi. V pritožbi navaja, da je iz obrazložitve izpodbijanega sklepa razvidno, da ga je sodišče izdalo na podlagi 2. odst. 188. čl. ZPP. Po stališču pritožbe je do plačila stroškov sodnega postopka upravičena tožena stranka in ne tožeča stranka glede na to, da je tožena stranka privolila v umik tožbe, s tem pa se je odpovedala pravici do uveljavitve stroškov. Tožeča stranka pravdnih stroškov ni mogla uveljavljati prav iz nobenega razloga. Pritožba še poudarja, da je tožeča stranka svojo terjatev odprodala, torej tudi terjatev, ki se nanaša na stroške tega pravdnega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa v mejah uveljavljanega pritožbenega razloga, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002) v zvezi s 366. čl. ZPP. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo in da je na popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

Iz listinske dokumentacije izhaja, da je bila med upniki tožene stranke (med katere je spadal tudi tožnik) in toženo stranko sklenjena prisilna poravnava, ki je bila potrjena s sklepom opr. št. St 22/2002 z dne 9.12.2002. S to poravnavo je bilo dogovorjeno, da se terjatve delavcev, na katere prisilna poravnava nima vpliva, poplačajo v višini 100 % od ugotovljenih terjatev v roku treh mesecev od pravnomočnosti prisilne poravnave. Nadalje je iz listinske dokumentacije razvidno, da je družba H. d.o.o. kot upnik v prisilni poravnavi od tožnika odkupila njegovo terjatev in da je bilo tožniku iz tega naslova izplačano 504.684,00 SIT. V posledici tega je tožnik umaknil tožbo, saj je s tem prišlo do poravnave njegove terjatve, tako da nima več pravnega interesa za nadaljevanje tega postopka.

Po 1. odst. 158. čl. ZPP mora tožnik, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknil takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. V kolikor pride do umika tožbe zaradi izpolnitve zahtevka, kar v bistvu pomeni, da je tožnik utemeljeno začel individualni delovni spor zoper toženo stranko, mu je dolžna tožena stranka povrniti pravdne stroške, ki so nastali v zvezi s tem postopkom. Z ozirom na to, da je iz potrjene prisilne poravnave St 22/2002 razbrati, da so se terjatve delavcev poplačale v celoti od ugotovljene terjatve, sklep o potrjeni prisilni poravnavi pa ima moč izvršilnega naslova, pritožbeno sodišče zaključuje, da tožnikovo razpolaganje s sporno terjatvijo ne vpliva na obveznost tožene stranke, da mu na podlagi 1. odst. 158. čl. povrne pravdne stroške, ki so mu nastali zaradi predmetnega individualnega delovnega spora. Po stališču pritožbenega sodišča je namreč v konkretnem primeru šteti, da je prišlo do umika tožbe zaradi izpolnitve zahtevka, pri čemer je namesto tožene stranke zahtevek izpolnila družba H. d.o.o.. To pa pomeni, da je dolžna tožena stranka tožniku poravnati njegove pravdne stroške.

Ob upoštevanju navedenega je bilo potrebno pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani del sklepa prvostopenjskega sodišča (2. tč. 365. čl. ZPP).

Odločitev o pritožbeni stroških temelji na določbi 1. odst. 165. čl. ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama trpi svoje pritožbene stroške.