27. 9. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Antona Butolena iz Žetal na seji 27. septembra 2007

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 53. člena, drugega odstavka 94. člena, 145. člena in prvega odstavka 146. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – ur. p. b.) se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 43. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 64/01) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnik je po poklicu predmetni učitelj matematike in fizike. Diplomiral je leta 1977 na Pedagoški akademiji v Mariboru. Navaja, da je opravljal učiteljski poklic v osnovni šoli od leta 1977 do leta 2002, ko je zapustil vzgojno-izobraževalno delo zaradi nastopa funkcije poslanca Državnega zbora. Funkcija mu je prenehala leta 2004. Ker so se z uveljavitvijo ZOFVI 15. 3. 1996 zvišali izobrazbeni pogoji za učitelje in ravnatelje, pobudnik, ki tega pogoja ne izpolnjuje, dela v osnovni šoli ne more več opravljati. Zato izpodbija 53., 94., 145. in 146. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju ZOFVI) ter 43. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju ZOFVI-A). Gre za določbe, ki urejajo pogoje za učitelje in ravnatelje ob uveljavitvi ZOFVI in po njej. Meni, da so te določbe v neskladju s 155. členom Ustave, ker posegajo v njegovo pridobljeno pravico do poučevanja matematike in fizike v osnovi šoli. Meni, da ta pravica ni bila vezana samo na čas zaposlitve oziroma da ni ugasnila s prekinitvijo zaposlitve. Določba 43. člena ZOFVI-A naj bi bila v neskladju tudi s 14. členom Ustave, ker ne ureja položaja pomočnikov ravnateljev s končano višješolsko izobrazbo. Določba 53. člena ZOFVI pa naj bi bila v neskladju s tretjim odstavkom 49. člena Ustave, ker za ravnatelja lahko kandidira tudi socialni delavec, ki ima zgolj visokošolsko izobrazbo, za učitelja, ki bi kandidiral za ravnatelja, pa naj bi se zahtevala univerzitetna izobrazba. Drugemu odstavku 145. člena ZOFVI pa očita nejasnost, ker ni jasno, na koga se ta določba nanaša. Predlaga razveljavitev izpodbijanih določb in se zavzema za ureditev, po kateri bi učitelji, ki imajo končano pedagoško akademijo, lahko do nadaljnjega brez omejitev opravljali vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli.

B.

Pobudnik vlaga pobudo za presojo ustavnosti 53., 94. in 146. člena ZOFVI ter 43. člena ZOFVI-A. Iz vsebine pobude izhaja, da dejansko nasprotuje le drugemu odstavku 53. člena, drugemu odstavku 94. člena, prvemu odstavku 146. člena ZOFVI ter prvemu odstavku 43. člena ZOFVI-A. Določbo 145. člena ZOFVI izpodbija v celoti. Glede na to je Ustavno sodišče preizkusilo pobudo v tem obsegu.

Po 24. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 in nasl. – v nadaljevanju ZUstS) mora tisti, ki vloži pobudo za začetek postopka, izkazati svoj pravni interes. Pravni interes za vložitev pobude je podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev predlogu pa mora privesti do izboljšanja pobudnikovega pravnega položaja.

Drugi odstavek 94. člena ZOFVI določa, da morajo imeti učitelj, knjižničar in svetovalni delavec (v javni osnovi šoli) visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri in pedagoško izobrazbo. Prvi odstavek 146. člena ZOFVI pa določa, da učitelji, ki so izpolnjevali z zakonom določene pogoje za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v šolah in zavodih, lahko opravljajo to delo tudi po uveljavitvi ZOFVI.[1] Pobudnik meni, da sta določbi neskladni s 155. členom Ustave, ker posegata v njegovo pridobljeno pravico, da še naprej poučuje v osnovni šoli kot učitelj z višješolsko izobrazbo.

Z uveljavitvijo ZOFVI se je zahtevana stopnja izobrazbe za učitelje in vzgojitelje zvišala (glej 92. do 99. člen ZOFVI). Položaja učiteljev in vzgojiteljev, ki so ob uveljavitvi ZOFVI imeli končano nižjo stopnjo izobrazbe od zahtevane in so opravljali vzgojno-izobraževalno delo, je zakonodajalec uredil s prvim odstavkom 146. člena ZOFVI. Pobudnika, ki je bil v času uveljavitve ZOFVI učitelj matematike in fizike v osnovni šoli s končano višješolsko izobrazbo, je ta določba varovala. Pobudnik je leta 2002, zaradi prevzema poslanskega mandata v Državnem zboru, zapustil delo na področju osnovnošolskega izobraževanja. Položaj poslancev ureja Zakon o poslancih (Uradni list RS, št. 48/92 in nasl. – v nadaljevanju ZPos). V skladu s 37. členom ZPos ima poslanec, ki je bil do izvolitve v delovnem razmerju, pravico, da se v treh mesecih po prenehanju poslanskega mandata vrne na delo, ki ga je opravljal, ali na drugo delo, ki ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe. Po prenehanju poslanskega mandata je pobudniku pravico do vrnitve na delo in s tem tudi do nepretrganosti dela v vzgoji in izobraževanju zagotavljala ta določba ZPos in ne prvi odstavek 146. člena ZOFVI. Pobudnik zato ne izkazuje pravnega interesa za oceno ustavnosti prvega odstavka 146. člena ZOFVI, 37. člena ZPos pa pobudnik ne izpodbija. Iz pobudnikovih navedb izhaja, da drugega odstavka 94. člena ZOFVI samega po sebi ne izpodbija. Po njegovem mnenju je ta določba ustavno sporna zgolj v povezavi s prvim odstavkom 146. člena ZOFVI. Ker pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za oceno ustavnosti prvega odstavka 146. člena ZOFVI, enako velja tudi za drugi odstavek 94. člena tega zakona.

Pobudnik izpodbija tudi drugi odstavek 53. člena ZOFVI, ki določa pogoje za ravnatelja javnih šol. Pobudnik navaja, da izpodbijana določba sama po sebi ni sporna. Meni pa, da je sporna v povezavi s 94. členom ter 146. členom ZOFVI in zato neskladna s 155. členom Ustave, ker posega v pridobljene pravice vseh, ki so do uveljavitve ZOFVI izpolnjevali pogoje za ravnatelja osnovne šole. Pobudnik izpodbija tudi prvi odstavek 145. člena ZOFVI, ki je prehodna določba. Zatrjuje njeno neskladje s 155. členom Ustave, ker ureja zgolj položaj ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, ki so ob uveljavitvi ZOFVI izpolnjevali zakonsko določene pogoje in so zato lahko bili znova imenovani, ne glede na to, da pogojev po drugem odstavku 53. člena ZOFVI niso izpolnjevali. Drugi odstavek 145. člena ZOFVI pa naj bi bil po mnenju pobudnika nejasen. Izpodbijanim določbam očita tudi neskladje z drugim odstavkom 14. člena in s tretjim odstavkom 49. člena Ustave.

Drugi odstavek 53. člena ZOFVI ter 145. člen ZOFVI sta določbi, ki urejata pogoje za imenovanje ravnateljev javnih šol in vrtcev. Iz pobudnikovih navedb ne izhaja, da bi v času uveljavitve ZOFVI opravljal funkcijo ravnatelja v osnovni šoli oziroma da bi imel v zvezi z imenovanjem za funkcijo ravnatelja v osnovni šoli ob uveljavitvi ZOFVI na podlagi 145. člena ZOFVI oziroma na podlagi drugega odstavka 53. člena ZOFVI odprte sodne oziroma upravne postopke, v katerih bi lahko učinkovala morebitna razveljavitev izpodbijanih določb. Zgolj hipotetično razglabljanje pobudnika, da bi bil lahko po prejšnjih predpisih lahko bil imenovan za ravnatelja osnovne šole, ker je izpolnjeval tedanje pogoje, po ZOFVI pa jih ne izpolnjuje več, ne zadostuje za utemeljevanje pravnega interesa.

8.Pobudnik prav tako ne izkazuje pravnega interesa za oceno ustavnosti prvega odstavka 43. člena ZOFVI-A. Gre za prehodno določbo, ki se je nanašala na ravnatelje šol, ki so imeli na dan uveljavitve ZOFVI-A (tj. 18. 8. 2001) višješolsko izobrazbo, pridobljeno po programih, sprejetih pred uveljavitvijo Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93 in nasl.). Pobudnik zatrjuje, da je določba v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave, ker ni uredila položaja pomočnika ravnatelja s končano višješolsko izobrazbo. Ker iz navedb pobudnika ter listin, ki jih je pobudnik priložil k pobudi, ne izhaja, da bi bil pobudnik ob uveljavitvi ZOFVI-A pomočnik ravnatelja, niti pobudnik ne pojasni, na kakšen način bi se njegov pravni položaj izboljšal v primeru ugoditve pobudi, je Ustavno sodišče pobudo tudi v tem delu zavrglo.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj

Prvi odstavek 146. člena ZOFVI se v celoti glasi: "Učitelji v osnovni in glasbeni šoli, v gimnaziji in v poklicni, strokovni ter tehniški srednji šoli in vzgojitelji v domu za učence ter dijaškem domu, ki so izpolnjevali z zakonom določene pogoje za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v osnovni in glasbeni šoli, zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, gimnaziji in v poklicni, strokovni in tehniški srednji šoli ter v dijaškem domu, lahko opravljajo vzgojno-izobraževalno delo tudi po uveljavitvi tega zakona."