Jedro

V tej pravdi je tožeča stranka izpodbijala sedem pravnih dejanj, pogodb o asignaciji z različnimi datumi in za različne zneske (od katerih nobeden ne presega zneska 5.000.000,00 SIT). Pa čeprav tožena stranka opozarja, da vse obveznosti tožeče stranke, ki jih je ta izpolnila s sklenitvijo navedenih asignacijskih pogodb, izhajajo iz istega temelja, iz pogodbe o dobavi električne energije, ki sta jo sklenili pravdni stranki, se zahtevki tožeče stranke ne opirajo na isto dejansko podlago, zaradi česar je treba dovoljenost revizije presojati za vsak posamični zahtevek posebej.

Izrek

Pritožba tožene stranke se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo revizijo tožene stranke, ker je ugotovilo, da ta ni dovoljena, saj vrednost spornega predmeta pri nobenem od izpodbijanih pravnih dejanj, torej pri nobeni od asignacij ne presega 5.000.000,00 SIT (490. čl. ZPP). Proti navedenemu sklepu je tožena stranka po svojem pooblaščencu vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da je tožeča stranka res izpodbijala več pravnih dejanj - asignacijskih pogodb, ki sta jih pravdni stranki sklenili s tretjimi osebami, vendar je tako pravni temelj kot dejansko stanje in namen strank pri sklenitvi vseh izpodbijanih dejanj isti. Vse obveznosti tožeče stranke, ki jih je ta izpolnila s sklenitvijo asignacijskih pogodb, ki jih v tej zadevi izpodbija, izhajajo iz istega temelja, torej iz pogodbe o dobavi električne energije, ki sta jo sklenili pravdni stranki. Vse asignacijske pogodbe so bile sklenjene za izpolnitev obveznosti tožeče stranke, ki izhajajo iz istega temeljnega pravnega posla, pri čemer ni relevantno, koliko računov je izdala tožena stranka, na kakšne zneske se ti glasijo in kdo so bile tretje osebe, udeležene pri asignacijskih pogodbah, saj te niso stranke v tem postopku in se pravne posledice tega postopka nanje ne raztezajo. Niti ni relevantno, na kakšne načine so bili posamezni računi plačani. Sklenitev asignacijskih pogodb je tako pravno kot dejansko neločljivo povezana s pogodbo o dobavi električne energije. Že dejstvo, da je bilo sklenjeno več asignacijskih pogodb zaporedoma, nakazuje kontinuiteto in medsebojno povezanost pravnih poslov kot med strankami dogovorjenega običajnega načina plačevanja. Sodišče je zato napačno ugotovilo, da gre za več ločenih pravnih poslov z različnimi temelji. Bistvo zahtevka tožeče stranke je od tožene stranke doseči vračilo 9.312.640,25 SIT. To je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe in to je vrednost spornega predmeta tako, kot to določa 1. odst. 41. čl. ZPP.

Pritožba tožene stranke ni utemeljena. Kot ugotavlja že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, je v tej pravdi tožeča stranka izpodbijala sedem pravnih dejanj, pogodb o asignaciji z različnimi datumi in za različne zneske (od katerih nobeden ne presega zneska 5.000.000,00 SIT), ki so bile sklenjene med pravdnima strankama in tretjimi osebami. Pa čeprav tožena stranka opozarja, da vse obveznosti tožeče stranke, ki jih je ta izpolnila s sklenitvijo navedenih asignacijskih pogodb, izhajajo iz istega temelja, iz pogodbe o dobavi električne energije, ki sta jo sklenili pravdni stranki, se zahtevki tožeče stranke ne opirajo na isto dejansko podlago (tj. isto asignacijsko pogodbo), zaradi česar je treba dovoljenost revizije presojati za vsak posamični zahtevek posebej (2. odst. 41. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Glede na to je sodišče prve stopnje revizijo tožene stranke utemeljeno zavrglo kot nedovoljeno (1. odst. 374. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP), pritožbeno sodišče pa je zato njeno pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).