Jedro

Dokazni predlog z zaslišanjem dimnikarja, zaposlenega pri tožeči stranki, s pridržkom, da bo tožeča stranka, če bo izvedba dokaza potrebna, sporočila njegovo ime, je substanciran.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo:

I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 18874/2012 z dne 14. 2. 2012, ostane v prvem odstavku izreka v veljavi zaradi plačila 21,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 7. 2010 dalje do plačila in v III. odstavku izreka zaradi plačila 36,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 2. 2012 dalje do plačila.

II. V preostalem delu se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 18874/2012 z dne 14. 2. 2012, v III. odstavku izreka razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne.

III. Tožena stranka mora v 8 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v višini 73,60 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo do prvega naslednja dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

2. Zoper sodbo se je zaradi zmotne uporabe materialnega prava in absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) pravočasno pritožila tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi stroškovno ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke stroškovno zavrne, podrejeno pa, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne v ponovno sojenje prvostopnemu sodišču, upoštevaje drugi odstavek 458. člena ZPP, torej iz razloga, ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. O pritožbi zoper sodbo je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica, saj gre za gospodarski spor majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.

6. Sodba v gospodarskem sporu majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, prvi odstavek 495. člena ZPP) se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni pravno upošteven pritožbeni razlog in je pritožbeno sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje.

7. Uvodoma višje sodišče ugotavlja, da izpodbijana sodba z očitano bistveno kršitvijo 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni obremenjena. Kršitev po 14. točki tega člena je podana le, ko sodbe zaradi nerazumljivosti, protislovnosti ali neobrazloženosti sploh ni mogoče preizkusiti. Izpodbijana sodba ima vse razloge o odločilnih dejstvih, višje sodišče pa jo je lahko tudi preizkusilo. Trditev o tem, kje je nasprotje med razlogi sodbe ter vsebino zapisnika o zaslišanju prič, ki bi utemeljevale pritožbeni očitek po 15. točki tega člena, pa tožena stranka ni podala, zato se višje sodišče do tega pritožbenega razloga ne more opredeliti. Tudi očitek o kršitvi 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen, saj tožena stranka niti ni navedla, zakaj ga uveljavlja.

8. Očitek, da bi morala tožeča stranka že v prvi pripravljalni vlogi z dne 17. 10. 2012 navesti vse dokaze, pa tega ni storila, na kar je tožena stranka opozorila v svoji vlogi z dne 14. 11. 2012, je neutemeljen. V konkretnem primeru je tožeča stranka že v prvi pripravljalni vlogi podala vse trditve in dokazne predloge, ki utemeljujejo njen zahtevek, pri čemer je tudi po stališču višjega sodišča dokazni predlog z zaslišanjem dimnikarja, zaposlenega pri tožeči stranki, s pridržkom, da bo tožeča stranka, če bo izvedba dokaza potrebna, sporočila njegovo ime, dovolj substanciran. Z navedbo imena in priimka zaposlenega dimnikarja pa je tožeča stranka tudi odgovorila na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo, kar je skladno s 452. členom ZPP.(1) Pa tudi sicer kršitev 452. člena ZPP pomeni relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki ni zajeta v drugem odstavku 339. člena ZPP, in torej v obravnavanem primeru ni dopusten pritožbeni razlog, zato je očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka neutemeljen.

9. Tudi s pritožbenim očitkom, da je sodišče napačno uporabilo pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu po 212. člen ZPP, toženka uveljavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, kar pa ni dopusten pritožbeni razlog in zato v pritožbenem postopku ni upošteven.

10. V tej zadevi tožeča stranka vtožuje plačilo računa št. 1-10-1056948 z dne 18. 6. 2010, zapadlega 26. 7. 2010 v višini 21,60 EUR, na podlagi katerega je najprej vložila predlog za izvršbo, sodišče pa je postopek nadaljevalo v pravdnem postopku. Račun je tožeča stranka kot koncesionar za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja merilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskem področju L., izdala za opravljen letni pregled in meritve na atmosferskem gorilniku, ki ga je 17. 6. 2010 opravila v stanovanju št. 7 v stavbi na naslovu B. 11. Po opravljenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ugotovilo, da je tožeča stranka dokazala, da je bila dimnikarska storitev dejansko opravljena, da delovnega naloga št. 079222 ni podpisal T. K., in ker uporabnika storitve ni mogoče določiti, v skladu s 6. členom Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe, izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (v nadaljevanju: Uredba)(2), štelo, da je uporabnik dimnikarskih storitev lastnik nepremičnine. Glede na to je sodišče prve stopnje vtoževani znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi naložilo v plačilo toženi stranki kot lastnici stanovanja, v katerem je bila storitev opravljena.

12. Tožena stranka v pritožbi očita sodišču prve stopnje, da razen ugotovitve, da T. K. ni podpisal delovnega naloga z dne 17. 6. 2010, zaključki v izpodbijani sodbi nimajo podlage v navedbah pravdnih strank in zaslišanju prič. Upoštevaje po sodišču prve stopnje ugotovljeno dejansko podlago tega spora, ki v tem pritožbenem postopku ni izpodbojna, so te, pa tudi vse nadaljnje pritožbene trditve tožene stranke o tem, kdo je odprl dimnikarju stanovanje in poleg tega ponaredil njegov podpis na delovnem nalogu ter trditve, da zaključki sodišča nimajo podlage v izpovedi dimnikarja B. R., neutemeljene.

13. Pritožnica sodišču prve stopnje očita tudi napačen materialnopravni zaključek, da je tožena stranka kot nesporni zemljiškoknjižni lastnik dolžna plačati račun za opravljene storitve. Vendar s tem v zvezi napada le dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, da je storitev bila opravljena, kar v tem pritožbenem postopku prav tako ni dopustno. Ker je tožeča stranka izkazala, da je svojo storitev opravila, so nadalje neutemeljene tudi vse pritožbene trditve v zvezi z dokazno oceno sodišča prve stopnje o izpovedbi prič R. in K., pa tudi so tudi nadaljnje pritožbene trditve, da je sodišče pri sklicevanju na Uredbo prezrlo, da izvajalec storitve po določilih Obligacijskega zakonika o delovršni pogodbi ni upravičen do plačila za storitev, ki ni bila opravljena. Pri tem višje sodišče dodaja, da je sodišče prve stopnje o tem, katera dejstva je štelo za dokazana, odločilo na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP).

14. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

(1) Tretji odstavek 452. člena ZPP določa, da tožeča stranka lahko v 8 dneh po prejemu odgovora na tožbo vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe v odgovoru na tožbo.

(2) Prim. peti odstavek 6. člena citirane uredbe.