Jedro

Listine, ki so podlaga za odločanje o (ne)dovoljenosti vpisa, morajo biti priložene predlogu kot listine, ki se vključijo v zbirko listin in to zaradi publicitetnih učinkov vpisov. Glede na to, da pritožnica izjave skrbniškega notarja, ki jo mora sodišče tudi vzeti v obzir, ko odloča o obravnavanem vpisu, predlogu ni priložila kot listine, ki se vključi v zbirko listin, njen predlog ni bil sklepčen, saj (zgolj) Notarski zapis Sporazuma o razveljaviti darilne pogodbe ne utemeljuje predlaganega vpis

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca postopka A. d.o.o. in B.H. nosita sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: - dopustilo udeležbo A. d.o.o. in B.H. v zemljiškoknjižnem postopku (I. točka izreka) in - zavrnilo ugovor predlagatelja ter potrdilo sklep Dn 190376/2017, s katerim je bil zavrnjen predlog za vknjižbo lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe z ID 1, in sicer iz razloga, ker predlagatelj podatkov o listni, ki je podlaga za vpis, ni pravilno vnesel oz. navedel, saj je pri zapisu opravilne številke Sporazuma prišlo do napake, poleg tega pa je izjavo skrbniškega notarja iz drugega odstavka 74. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) priložil kot procesno dejanje in ne kot prilogo - kot listino, ki je podlaga predlaganemu vpisu in kot taka vključena v zbirko listin.

2. Zoper odločitev sprejeto v II. točki izreka se pritožuje predlagatelj po notarki. Navaja, da pooblaščenka predlagatelja od vzpostavitve zemljiške knjige naprej izjave skrbniškega notarja vedno vlaga kot procesno dejanje in da zadeva Cdn 254/2015, na katero se sklicuje, sodišče ni primerljiva z obravnavano situacijo. Sicer pa je sodna praksa na tem področju neenotna. Navaja dva primera (Dn 16693/2019 in Dn 41238/2019), ko so različna sodišča v identičnem stanju potrdila predlog ter dovolila vpis, pri čemer sta sodišči različno obravnavali kot procesno dejanje priloženo izjavo notarja. V zadevi Dn 41238/2019 je sodišče samo izjavo skrbniškega notarja, ki je bilo vloženo kot procesno dejane, "prekvalificiralo" v vrsto listine "drugo(razno)", z dodatnim opisom notarsko potrdilo. Ne strinja se z navedbo sodišča, da z zavrženjem predloga ni v slabšem položaju, saj bi lahko v primeru zavrnitve v ugovornem postopku (ponovno) priložila pravo listino. Ne strinja se niti z navedbo sodišča, da gre za popolnoma drugačno oznako listine/Sporazuma. Dejstvo je, da je predlagateljica priložila pravilno in ustrezno listino, ki je podlaga za vpis. Pisno napako je naredila zgolj pri dodatnem opisu listine, pri navedbi opravilen številke Sporazuma. Meni, da ima zemljiškoknjižno sodišče vsekakor možnost rešiti takšne predloge in izdati sklep o dovolitvi vpisa, saj je na podlagi enostavnega pregleda zemljiškoknjižnega predloga mogoče ugotoviti, da gre za očitno pisno pomoto pri zapisu opravilne številke, ki ne more pripeljati do odločitve, da procesne predpostavke za odločanje niso izpolnjene in zgolj očitna pisna napaka, ne more in ne sme iti v škodo stranke. Predlaga, da se izpodbijani sklep v II. točki izreka spremeni tako, da se dovoli predlagan vknjižba lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe, oz. sklep v izpodbijanjem delu razveljavi in zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje.

3. A. d.o.o. in B.H. sta na pritožbo odgovorila, prerekata pritožbene navedbe, predlagata zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa ter priglašata stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo dispozitivnosti in Zakon o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) v 125. členu določa da zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga za vpis in v mejah zahtevkov za vpis, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom uveljavljajo. V 140. členu pa je določena vsebina predloga za vpis, med drugim mora predlog obsegati tudi navedbo listin, ki so podlaga zahtevanemu vpisu (4. točka prvega odstavka), sicer predlogu ni mogoče ugoditi in dovoliti vpisa (tudi sklep mora v izreku obsegati navedbo listin, ki so podlaga vpisu - 2. točka drugega odstavka 152. člena).

6. Da je v obravnavanem primeru podlaga za vpis tudi izjava skrbniškega notarja iz drugega odstavka 74. člena ZZK-1 za pritožnika ni sporno. Ni sporno niti to, da ta listina ni navedena kot ena izmed listin, ki so podlaga zahtevanemu vpisu. Meni, da zadostuje, da je ta izjava priložena kot procesno dejanje.

7. Takšno pritožbeno stališče je zmotno. Listine, ki so podlaga za odločanje o (ne)dovoljenosti vpisa, morajo biti priložene predlogu kot listine, ki se vključijo v zbirko listin in to zaradi publicitetnih učinkov vpisov. Glede na to, da pritožnica izjave skrbniškega notarja, ki jo mora sodišče tudi vzeti v obzir, ko odloča o obravnavanem vpisu, predlogu ni priložila kot listine, ki se vključi v zbirko listin, njen predlog ni bil sklepčen, saj (zgolj) Notarski zapis Sporazuma o razveljaviti darilne pogodbe ne utemeljuje predlaganega vpisa (predlog ne bi smel biti dovoljen, sodišče ga je namreč kot procesno pomanjkljiv zavrglo). To pomeni, da ni izpolnjen pogoj za dovolitev vpisa iz 5. točke prvega odstavka 148. člena ZZK-1. 8. Predlagatelj je tisti, ki mora predlog sestaviti tako, da bodo v zbirko listin vključene vse listine, na podlagi katerih je sodišče odločilo o predlaganem vpisu. Zemljiškoknjižni sodniški pomočnik in sodnik predloga nista dolžna dopolnjevati, popravljati ali kako drugače spreminjati.

9. Glede na navedeno v konkretnem primeru torej pritožnik zaradi zavrženja njegovega predloga ni bil v slabšem položaju, kot bi bil z zavrnitvijo.

10. Upoštevaje vse navedeno je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

11. Udeleženci v zemljiškoknjižnem postopku sami krijejo svoje stroške postopka (drugi odstavek 120. člena ZZK-1 v zvezi s prvim odstavkom 35. člena Zakona o nepravdnem postopku), zato to velja tudi za udeleženca postopka, ki sta na pritožbo odgovorila.