12. 9. 2024

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Sandija Valentinčiča, Solkan, na seji 12. septembra 2024

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretje alineje prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 52/16, 81/19, 15/22 in 114/23) se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretje alineje drugega odstavka 63. člena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 21/13, 63/13, 100/13, 55/17, 75/19, 54/21, 54/22 in 109/23) se zavrže.

3.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII DoR 53/2023 z dne 16. 5. 2023 in sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 412/2022 z dne 9. 1. 2023 v zvezi s sodbo Delovnega sodišča v Kopru, Zunanjega oddelka v Novi Gorici, št. Pd 63/2021 z dne 12. 4. 2022 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnik izpodbija v izreku navedeni določbi Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) in Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD). Vlaga tudi ustavno pritožbo, s katero izpodbija sklep Vrhovnega sodišča o zavrnitvi predloga za dopustitev revizije ter sodbi sodišč prve in druge stopnje v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi neupoštevanja COVID-19 ukrepov in s tem povezanimi zahtevki. Sklicuje se na 2., 5., 14., 18., 22., 33., 34., 35., 37., 38., 39., 41., 44., 45., 46., 49., 50., 51., 63., 66., 67. in 72. člen Ustave ter 6. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP), "1. člen Protokola EKČP" in Uredbo (EU) 2021/953 Evropskega parlamenta in sveta z dne 14. junija 2021, o okviru za iz­dajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 (digitalno COVID potrdilo EU) za olajšanje prostega gibanja med pandemijo COVID- 19.

V zvezi s tretjo alinejo prvega odstavka 89. člena ZDR-1 pobudnik predlaga sprejetje interpretativne odločbe, v kateri bo zapisano in pojasnjeno, kako je v danem kontekstu treba ustavno pravilno razumeti, razlagati in uporabljati to določbo. V zvezi s tretjo alinejo drugega odstavka 63. člena ZUTD zatrjuje njeno neskladje z 2., 14., 34., 35. in 50. členom Ustave. Čeprav naj bi bila izpodbijana določba jezikovno jasna, naj bi omogočala razlago, po kateri delavec, ki mu je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz krivdnega razloga, ne more pridobiti pravice do nadomestila za brezposelnost.

Vrhovnemu sodišču pritožnik očita, da samovoljno ni dopustilo revizije. Višjemu sodišču očita, da je odločalo v nasprotju z zakonom in ustaljeno sodno prakso glede vprašanj, kaj lahko oziroma sme delodajalec storiti v odnosu do delavca, ko gre za vprašanje varnosti in zdravja pri delu. Pritožnik zatrjuje, da delodajalci niso imeli zakonske podlage za zbiranje delavčevih zdravstvenih podatkov v zvezi z izpolnjevanjem PCT pogoja, ker naj bi šlo za občutljive osebne podatke. Meni, da bi morala biti za ugotovitev hujših kršitev delovnopravne zakonodaje izkazana odgovornost za kaznivo dejanje. Zatrjuje, da ni obstajala zakonska podlaga za predpisovanje obveznosti nošenja mask in (samo)testiranje delavcev. Meni, da testiranje pomeni nevaren in dolgoročno škodljiv, hkrati pa diagnostično nemerodajen (neučinkovit) poseg v človeško telo, ki lahko povzroči tudi resno telesno poškodbo. Opozarja tudi na diskriminacijo na delovnem mestu, ker se cepljenim in prebolevnikom ni bilo treba testirati. Meni, da delodajalec pogojev dela v zvezi s prihodom na delo ne more spreminjati enostransko, sicer ravna nezakonito. Odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neupoštevanja spremenjenih pogojev dela naj bi pomenila nesorazmeren in zato nezakonit ukrep in bi morala biti podlaga za odškodninsko odgovornost delodajalca. Pritožnik navaja, da zdravi delavci, ki se niso želeli testirati, niso pomenili resne grožnje ali neposredne nevarnosti sebi, delodajalcu, drugim delavcem ali strankam. Delodajalec bi lahko po mnenju pritožnika delo organiziral tako, da ne bi prihajalo do bližnjih stikov med ljudmi, predvsem pa z učinkovitim sistemom prezračevanja zaprtih prostorov. Pritožnik opozarja tudi na problem, da pred slovenskimi sodišči ni bilo mogoče dokazovati znanstvenih dejstev in dognanj na temo COVID-19, pandemije in ukrepov.

B. – I.

Pobudnik izpodbija tretjo alinejo prvega odstavka 89. člena ZDR-1, ki kot razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi določa kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Smiselno Ustavnemu sodišču predlaga, naj razloži, da pobudniku očitane kršitve ne morejo biti podlaga za podajo odpovedi po izpodbijani zakonski določbi.

Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) v drugem odstavku 24.b člena določa, kaj mora vsebovati pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanega predpisa. Skladno z drugim odstavkom 24.b člena ZUstS in II. točko Priloge Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20 – v nadaljevanju Poslovnik) mora pobuda vsebovati tudi navedbo razlogov neskladnosti z Ustavo. Tega pobuda zoper tretjo alinejo prvega odstavka 89. člena ZDR-1 ne vsebuje. Zato jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka).

Pobudnik izpodbija tudi tretjo alinejo drugega odstavka 63. člena ZUTD, ki določa, da pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne more uveljaviti zavarovanec, ki mu je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana zaradi krivdnega razloga.

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, lahko da, kdor izkaže pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Ta je podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj (drugi odstavek 24. člena ZUstS).

Izpodbijana določba ZUTD ne učinkuje neposredno. O pravici do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti odloča Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ) z odločbo. Zoper odločbo je dopustna pritožba na ministrstvo, pristojno za delo (šesti odstavek 118. člena ZUTD), zoper odločbo ministrstva pa je zagotovljeno sodno varstvo v socialnem sporu. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). To pomeni, da bi pobudnik izkazoval pravni interes za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe ZUTD, če bi jo vložil skupaj z ustavno pritožbo, s katero bi izpodbijal odločitve ZRSZ o pravici do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, ki bi temeljile na izpodbijani določbi, ne pa z vloženo ustavno pritožbo, s katero so izpodbijane odločitve sodišč glede utemeljenosti odpovedi pogodb o zaposlitvi. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tretje alineje drugega odstavka 63. člena ZUTD zavrglo (2. točka izreka).

B. – II.

Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (3. točka izreka).

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik