Jedro

Povratnica je javna listina po 230. členu ZPP. Sodni red (Ur.list RS štev. 17/95...91/98) določa v petem odstavku 241. člena, da se pri odpravljanju vabil na glavno obravnavo na povratnico vpiše datum obravnave, v drugih primerih pa vsebina pošiljke z navedbo opravilne številke in redne številke pisanja ter datum evidence.Iz omenjene določbe Sodnega reda sledi, da mora sodišče na povratnici vpisati samo tisto vsebino pošiljke, ki je različna od vabila na glavno obravnavo, samega vabila na glavno obravnavo pa mu na povratnico ni treba vpisati. Vpis vabila kot vsebine pošiljke nadomešča namreč na povratnici vpisan datum glavne obravnave.

Če so sicer izpolnjene predpostavke za izdajo sodbe zaradi izostanka, sodišče prve stopnje pa ugotovi, da po materialnem pravu iz zatrjevanih dejstev ne izhaja takšna posledica, ki jo tožeča stranka zahteva s tožbenim zahtevkom, tožbeni zahtevek zavrne.

Izrek

1./ Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje (drugi odstavek izreka) in sodba sodišča prve stopnje v nerazveljavljenem delu (odločitev, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki 5.874.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi od 15.7.1996 dalje) se spremenita tako, da se izrek sodbe glasi: "Tožbeni zahtevek, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki 5.874.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi od 15.7.1996 dalje, se z a v r n e".

2./ Tožeča stranka mora plačati toženi stranki njene stroške revizijskega postopka v znesku 91.770,00 SIT v osmih dneh pod izvršbo.

Obrazložitev

Glede na prvi odstavek 498. člena ZPP je revizijsko sodišče nadaljevalo postopek po ZPP/77. Sodbo zaradi izostanka, s katero je sodišče prve stopnje naložilo toženi stranki, da mora plačati tožeči stranki 18.582.700,00 SIT z zamudnimi obrestmi od 15.7.1996 dalje, je pritožbeno sodišče na pritožbo tožene stranke delno, glede zneska 12.708.700,00 SIT z zamudnimi obrestmi in glede pravdnih stroškov s sklepom razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V odločitvi o obveznosti plačila 5.874.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi tožeči stranki pa je pritožbo tožene stranke s sodbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Sodbo sodišča druge stopnje izpodbija tožena stranka z revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, naj sodbi sodišč druge in prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo tudi v tem obsegu vrne sodišču prve stonje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožeči stranki. Ta je nanjo odgovorila, v odgovoru navedla, da revizija ni utemeljena, in predlagala zavrnitev revizije.

Revizija je utemeljena.

Tožena stranka je že v pritožbi neuspešno uveljavljala absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki naj bi bila v tem, da pogoji za izdajo sodbe zaradi izostanka niso bili izpolnjeni. Tožena stranka naj namreč ne bi prejela vabila na glavno obravnavo. Isto absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka uveljavlja tožena stranka tudi v reviziji. Tudi revizijsko sodišče ugotavlja, da do nje ni prišlo.

Sodni red (Ur. list RS štev. 17/95...91/98) določa v petem odstavku 241. člena, da se pri odpravljanju vabil na glavno obravnavo na povratnico vpiše datum obravnave, v drugih primerih pa vsebina pošiljke z navebo opravilne številke in redne številke pisanja ter datum evidence.

Iz omenjene določbe Sodnega reda sledi, da mora sodišče na povratnici vpisati samo tisto vsebino pošiljke, ki je različna od vabila na glavno obravnavo, samega vabila na glavno obravnavo pa mu na povratnico ni treba vpisati. Vpis vabila kot vsebine pošiljke nadomešča namreč na povratnici vpisan datum glavne obravnave.

Na povratnici, na kateri je kot vsebina pošiljke toženi stranki naveden drugopis tožbe s prilogami in poziv (za vložitev odgovora na tožbo), je vpisan tudi datum glavne obravnave z oznako "gla. obr. 11.02.97". Glede na zgoraj navedeno dokazuje ta vpis na povratnici, ki je javna listina iz prvega odstavka 230. člena ZPP, da je tožena stranka prejela tudi vabilo na glavno obravnavo (prvi odstavek 230. člena ZPP). Tožena stranka bi sicer lahko dokazovala, da vabila na glavno obravnavo ni prejela (tretji odstavek 230. člena ZPP). To je tudi storila. Je pa pritožbeno sodišče upravičeno odklonilo njen dokument o pisarniškem poslovanju kot zadosten dokaz, s katerim bi tožena stranka lahko ovrgla resničnost dejstva, ki se dokazuje s povratnico, to je vročitve toženi stranki (tudi) vabila za glavno obravnavo. Iz omenjenega dokumenta namreč ne izhaja, da bi tožena stranka 21.10. sploh prejela kakšno pisanje od sodišča, čeprav sama priznava, da ga je prejela, in sicer vse druge listine razen vabila na glavno obravnavo. Zato verodostojnosti takšnemu dokumentu ni mogoče priznati. Revizijsko sodišče se tudi strinja s pritožbenim sodiščem, da je treba že v pritožbi navesti konkretne dokaze (n. pr. imena in naslove prič), s katerimi pritožnik dokazuje zatrjevano kršitev procesnih določb, ne jih pa samo nedoločno navajati.

Nedoločno navajanje dokazov namreč ne omogoča ugotovitve dejanskega obstoja zatrjevanih procesnih kršitev. Zato na podlagi takšnega navajanja dokazov ni mogoče pričakovati ugoditve pritožbi (primerjaj: drugi odstavek 7. člena ZPP), niti ni v takšnem primeru možno izvesti postopka po drugem odstavku 361. člena ZPP.

V pritožbi zoper sodbo zaradi izostanka je možno uveljavljati tudi zmotno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 353. člena ZPP). Na pravilno uporabo materialnega prava mora paziti pritožbeno sodišče tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 365. člena ZPP). Zato je tudi sodba pritožbenega sodišča, izdana na pritožbo proti sodbi zaradi izostanka, na revizijski stopnji podvržena preizkusu o pravilni uporabi materialnega prava po 386. členu ZPP.

Pred izdajo sodbe zaradi izostanka mora sodišče prve stopnje preizkusiti tudi, ali izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, navedenih v tožbi (4. točka prvega odstavka 332. člena ZPP). Gre za materialnopravni preizkus, v katerem sodišče prve stopnje preizkusi, ali po materialnem pravu iz dejstev, ki jih tožeča stranka zatrjuje v tožbi, izhaja takšna pravna posledica, kakršno zahteva tožeča stranka s tožbenim zahtevkom. Če ugotovi, da izhaja, in če so izpolnjene ostale predpostavke za izdajo sodbe zaradi izostanka, predlogu za izdajo takšne sodbe ugodi. Če pa ugotovi, da po materialnem pravu iz zatrjevanih dejstev ne izhaja takšna posledica, ki jo tožeča stranka zahteva s tožbenim zahtevkom, sodišče s sodbo tožbeni zahtevek zavrne (četrti odstavek 332. člena ZPP).

Tožeča stranka je v tožbi navedla, da so krajani 21.6.1996 zaprli lokalno cesto Z. - Ž. - G. in ji tako preprečili edini dostop do kamnoloma S. Ta samovoljna zapora ceste je trajala štiri do pet dni. Okrog prvega julija je tožena stranka s prometnim znakom prepovedala vožnjo tovornim vozilom s prikolicami (verjetno po isti cesti).

Zaradi omenjenega protipravnega ravnanja je tožeči stranki nastala v času od 21.6.1996 do julija istega leta škoda v višini 18.582.700,00 SIT (v tem znesku je tudi v revizijskem postopku sporni znesek 5.874.000,00 SIT).

Tožeča stranka zahteva torej od tožene stranke povrnitev škode, ki naj bi ji nastala v času od 21.6.1996 do julija (to pomeni: do konca junija) zaradi ravnanja krajanov. Pri tem ne pove, katero je tisto ravnanje tožene stranke oziroma njenih ljudi v omenjenem času, ki je vzrok zatrjevane škode, nastale v času od 21.6.1996 do konca junija, in zakaj naj bi tožena stranka za omenjeno neznano škodno ravnanje odgovarjala (postavitev prometnega znaka je časovno kasnejša od zaključka obdobja, v katerem naj bi tožeči stranki nastala škoda). Od štirih elementov odškodninske odgovornosti tožeča stranka torej glede tožene stranke treh ni zatrjevala: škodnega ravnanja tožene stranke, odgovornosti tožene stranke za ravnanje krajanov in vzročne zveze med (neznanim) škodnim ravnanjem tožene stranke in tožnikovo škodo. Na podlagi tako izrazito nesklepčne tožbe (nesklepčnost je materialnopravno vprašanje) je zato revizijsko sodišče reviziji ugodilo in kljub drugačnemu revizijskemu predlogu (399. člen ZPP v zvezi z drugim odstavkom 366. člena ZPP) izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 395. člena ZPP spremenilo tako, kot to izhaja iz izreka sodbe.

Na podlagi drugega odstavka 166. člena ZPP je odločilo tudi o stroških revizijskega postopka. Pri tem toženi stranki takse za revizijo ni priznalo glede na to, da je po prvem odstavku 11. člena Zakona o sodnih taksah ni dolžna plačati. O stroških pritožbenega postopka ni odločalo, ker jih tožena stranka ni prijavila, o stroških prvostopnega postopka pa bo, glede na razveljavitveni del odločbe pritožbenega sodišča, ponovno odločalo sodišče prve stopnje.