Jedro

Zatrjevanih okoliščin o počasnem vodenju postopka in napačni odločitvi o predlagani začasni odredbi po oceni Vrhovega sodišča ni mogoče subsumirati kot pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pri Okrožnem sodišču v Kopru je v teku pravdni postopek IV P 468/2014 zaradi dodelitve otrok v vzgojo in varstvo, določitve stikov in preživnine. Tožnica z vlogo z dne 6. 7. 2015 predlaga prenos pristojnosti za odločanje na drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrožno sodišče v Ljubljani, v sklopu katerega je specializirani Oddelek družinskega sodstva. Ta bi po njenem mnenju nedvomno deloval v največjo korist mladoletnih otrok A. in B. Kljub predlogom za izdajo začasnih odredb in pospešitev postopka zakoniti sodnik ne ukrene ničesar, da bi se zavarovale pravice in koristi mladoletnih otrok in da bi se konkretni postopek izpeljal hitreje. Bistveni element kakovosti sodnega varstva je namreč njegova časovna komponenta. Poleg tega na strani tožnice obstaja dvom o nepristranskosti zakonitega sodnika. Ta je s sklepom z dne 25. 11. 2015 sprejel drastičen ukrep, da se mladoletna otroka zaupata v vzgojo in varstvo tretji osebi, ne da bi predhodno postavil izvedenca ustrezne stroke. Ves čas se ukvarja le s tožnico kot osebo, ne pa z mladoletnima otrokoma oziroma pravnim standardom koristi otroka. Pred Okrožnim sodiščem v Kopru je uvedena preiskava zoper C. C. zaradi kaznivega dejanja po 191. in 192. členu Kazenskega zakonika.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju o konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretni zadevi, kot tudi objektivni kriterij, pri katerem gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

4. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti zagotoviti večjo smotrnost postopka. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ pa zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. 5. Zatrjevanih okoliščin po oceni Vrhovega sodišča ni mogoče subsumirati kot pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP. Institut prenosa krajevne pristojnosti ni namenjen zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti ali sojenju brez nepotrebnega odlašanja. Vsaka trditev o nezakonitem ravnanju sodnih organov ne more imeti avtomatsko za posledico prenosa krajevne pristojnosti. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP bi sicer lahko bile okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča, vendar pa takšnih ravnanj sodišča tožnica ne zatrjuje. V primeru kršitev postopkovnih določb in zmotne uporabe materialnega prava imajo stranke na razpolago pravna sredstva po ZPP, za uresničitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pa zakonske mehanizme v skladu z Zakonom o sodiščih in Zakonom o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki segajo na področje sodne uprave. Če obstaja dvom o nepristranskosti posameznega sodnika, je to lahko le razlog za njegovo izločitev v skladu s 70. členom ZPP, ne pa za delegacijo pristojnosti.

6. Končno ne more biti razlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče zatrjevana okoliščina, da je pred Okrožnim sodiščem v Kopru uvedena preiskava zoper toženca.

7. Vrhovno sodišče je neutemeljen predlog za prenos krajevne pristojnosti zavrnilo.