Jedro

Dejstvo, da prvi rubež premičnin ni bil opravljen, ker dolžnika ni bilo doma, še ni razlog za sklepanje, da je potrebno dovoliti novo sredstvo izvršbe.

Izrek

Ugovoru se u g o d i , sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in se zadeva v r n e sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo dodatno sredstvo izvršbe zaradi izterjave upnikove terjatve, tokrat z rubežem in prodajo dolžnikove nepremičnine vl.št. ..., k.o. .... Zoper takšen sklep je podal dolžnik vlogo, imenovano "pritožba", ki pa po določbi 2.odstavka 9.člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ, predstavlja ugovor, ki je dolžnikovo edino redno pravno sredstvo zoper sklep o izvršbi. Navajal je, da je kredit nabavil za nakup traktorja, ki ga še ima in ki ga po pogodbi ne sme prodati, dokler ne plača dolga. Zato predlaga, da se zarubi ta traktor, ne pa hiša in posestvo. Navajal je še, da je vrnil že polovico dolga. Hotel je plačati dolg v celoti, pa pri SKB niso sprejeli denarja. Pogodbo in plačilne liste bo predložil kasneje. Dolžnik je nato predložil kreditno pogodbo, pogodbo o vezavi sredstev, dopis na opomin, sklep sodišča z dne 26.11.1997 o izvršbi na premičnine, ček o prejemu posojila,položnici o načinu odplačevanja in amortizacijski načrt. Upnik je odgovoril, da prereka navedbe dolžnika, ker v ugovoru navaja dejstva, ki ne predstavljajo razloga za preprečitev izvršbe. Sodišče prve stopnje je štelo, da je ugovor neutemeljen, zato ga je poslalo višjemu sodišču, da odloči o njem kot o pritožbi (58.člen ZIZ). Ugovor je utemeljen. Sodišče prve stopnje je dne 9.12.1997 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zaradi izterjave 584.049,30 SIT z zakonitimi (prav: zakonskimi) zamudnimi obrestmi od 30.9.1997 dalje do plačila in izvršilnih stroškov, z izvršbo na dolžnikove premičnine. Sklep o izvršbi je postal pravnomočen dne 16.1.1998. Pri dolžniku je bil predviden rubež dne 2.2.2000, ki pa ni bil opravljen, ker dolžnika ni bilo doma. Zato je upnik dne 30.3.2000 predlagal, da sodišče ponovno opravi (prvi) rubež. Dne 4.4.2000 pa je upnik predlagal še dodatno sredstvo izvršbe, tokrat na dolžnikove nepremičnine. Po določbi 3.odstavka 34.člena ZIZ lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli, poleg že dovoljenih sredstev oz. predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma, namesto že dovoljenih sredstev in predmetov, z drugimi sredstvi oz. drugimi predmeti. Ko sodišče prve stopnje odloča o takšnem predlogu, mora upoštevati načelno določbo ZIZ o obsegu izvršbe in zavarovanja (3.člen ZIZ), ki pravi, da se izvršba za poplačilo denarne terjatve in zavarovanje take terjatve dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo oz. zavarovanje. Razširitev izvršilnega postopka z dodatnim sredstvom izvršbe je potrebna, če po že opravljenih izvršilnih dejanjih ni pričakovane realizacije dovoljene izvršbe. V konkretni zadevi je bila pred dovolitvijo izvršbe na nepremičnino dovoljena izvršba na dolžnikove premičnine, vendar v slednjem postopku ni bil opravljen še noben rubež. Dne 2.2.2000 je bil sicer poskušan, vendar ni bil opravljen iz razloga, ker dolžnika ni bilo doma. Po določbah ZIZ navzočnost dolžnika ni pogoj za opravo rubeža. ZIZ v 49.členu namreč ureja ravnanje izvršitelja, kadar pri izvršilnih dejanjih dolžnik ni navzoč. Zato dejstvo, da narok dne 2.2.2000 ni bil opravljen, ne pove še ničesar o tem, ali je od izvršbe na premičnine mogoče pričakovati uspešen rezultat ali ne. Zaradi navedenega ni razvidno, da bi ob izdaji izpodbijanega sklepa obstajali pogoji za dovolitev dodatnega sredstva izvršbe, ker ni podatkov o tem, ali bi izvršba na premičnine zadoščala za poplačilo upnikove terjatve. O tem, ali takšni razlogi obstojijo, bo sodišče prve stopnje odločalo ponovno, predvsem na podlagi primerjave med višino terjatve in med približno oceno vrednosti nepremičnine, oz. s primerjavo z rezultati rubeža, ko bo ta opravljen ponovno v skladu z upnikovim predlogom z dne 30.3.2000. Upnik ni določno po višini opredelil stroškovnega zahtevka, zato sodišče druge stopnje o njem ni moglo odločati. Ko bo upniku taksa za odgovor na ugovor odmerjena in ko jo bo plačal, bo lahko še vedno priglasil zahtevek za povrnitev tega stroška, ker lahko po določbi 7.člena 38.člena ZIZ stranka zahteva povrnitev stroškov vse do poplačila.