Jedro

Pritožnica je spregledala, da se v primeru, če je bil začet stečaj zapuščine brez dedičev, po 1. točki 417.d člena ZFPPIPP šteje, da zapuščina preide v stečajno maso, pri čemer velja, da je ta posledica nastala z uvedbo dedovanja. V konkretnem primeru je bilo dedovanje na podlagi prvega odstavka 123. člena ZD uvedeno ob smrti zapustnice, torej dne 14. 6. 2021. V okoliščinah konkretnega primera to pomeni, da je njena zapuščina tega dne ex lege prešla v stečajno maso. Izpodbijani sklep o prehodu zapuščine v stečajno maso ima ob takšnih določbah torej le deklaratorni značaj.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Pritožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje in dosedanji potek postopka

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (-) zapuščino preneslo v stečajno maso zapuščine brez dedičev, ki teče pri Okrožnem sodišču v Celju pod St 798/2023, (-) zavrnilo predlog Občine V. za omejitev dedovanja in (-) zapuščinski postopek ustavilo.

2.Dosedanji potek postopka, kot izhaja iz podatkov v spisu:

-Sodišče prve stopnje je dne 27. 7. 2021 od Upravne enote Žalec prejelo smrtovnico po pokojni A. A., iz katere izhaja, da ni imela svojcev (rubrika smrtovnice pod št. 20 - r. št. 6).

-Sodišče prve stopnje je dne 13. 10. 2021 na svoji oglasni deski in na spletni strani objavilo oklic neznanim dedičem (r. št. 21) po določbah 130. člena in 206. člena Zakona o dedovanju (ZD), s katerim je tiste, ki mislijo, da imajo pravico do dediščine, pozvalo, naj se priglasijo sodišču. Oklic je bil dne 26. 11. 2021 objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 184/21.

-Po enem letu od objave oklica v Uradnem listu Republike Slovenije se sodišču ni javil nihče, ki bi zatrjeval, da ima pravico do dediščine.

-Sodišče prve stopnje je nato ravnalo skladno z določbami 142.a člena ZD in na svoji oglasni deski in spletni strani objavilo oklic neznanim upnikom (r. št. 43) in poslalo obvestilo Republiki Sloveniji ter znanim upnikom (r. št. 44) o zapuščini brez dedičev. Oklic neznanim upnikom je bil dne 27. 1. 2023 objavljen še v Uradnem listu Republike Slovenije št. 11/2023.

Z oklicem in obvestilom je sodišče prve stopnje opozorilo vse upnike, da bo zapuščina brez dedičev prešla na Republiko Slovenijo, če noben upnik ne bo pravočasno (v šestih mesecev od prejema obvestila, če gre za znanega upnika, oziroma v šestih mesecih od objave oklica v Uradnem listu Republike Slovenije, če gre za neznanega upnika) vložil zahteve za prenos te zapuščine v stečajno maso stečaja zapuščine, in da Republika Slovenija ne odgovarja za zapustnikove dolgove.

-Z vlogama z dne 30. 3. 2023 (r. št. 57) in 14. 4. 2023 (r. št. 59) se je k dedovanju kot zakonita dedinja priglasila pritožnica B. B. Pojasnila je, da zapustnica ob smrti ni imela potomcev ali zakonca in da so zapustničini starši umrli pred zapustnico. Zatrjevala je, da je hči pokojne zapustničine polsestre C. C.

-Upravna enota Žalec je po pozivu sodišča prve stopnje z dopisom z dne 8. 5. 2023 (r. št. 62, l. š. 157) pojasnila, da sta imeli zapustnica in pokojna C. C. istega očeta in da je B. B. hči C. C.

-banka D., d. d. (v nadaljevanju banka D., d. d.), je obvestilo znanim upnikom o zapuščini brez dedičev prejela 9. 12. 2022.

banka D., d. d. je nato skladno z določbami 142.b člena ZD pri sodišču prve stopnje dne 4. 5. 2023 vložila prijavo zahteve za prenos zapuščine v stečajno maso zapuščine brez dedičev (r. št. 63) ter priložila dokazilo, da je dne 4. 5. 2023 na Okrožno sodišče v Celju elektronsko vložila predlog za začetek stečaja zapuščine brez dedičev.

-Okrožno sodišče v Celju je s sklepom St 798/2023 z dne 16. 5. 2023 (l. št. 177) začelo postopek stečaja zapuščine brez dedičev po pokojni A. A.

-Dne 5. 7. 2023 je sodišče prve stopnje opravilo zapuščinsko obravnavo, na kateri je ugotovilo, da rok šestih mesecev od objave oklica neznanim upnikom v Uradnem listu Republike Slovenije še ni iztekel. Na naroku navzoče udeležence je obenem obvestilo, da bo o predlogu banka D. d. d., odločilo po izteku tega roka.

-Sodišče prve stopnje je nato dne 7. 11. 2023 izdalo izpodbijani sklep.

Povzetek navedb iz pritožbe in odgovorov na pritožbo

3.Pritožba izdani sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov. Uvodoma navaja, da ga ni mogoče preizkusiti (kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 163. členom ZD), ker sodišče ni pojasnilo, na kakšni podlagi je izdalo sklep o prenosu zapuščine v stečajno maso zapuščine brez dedičev, saj iz obrazložitve sklepa obenem izhaja, da kot dedinja nastopa pritožnica. Po pritožničinem stališču si razlogi v izpodbijanem sklepu med seboj nasprotujejo, saj po eni strani sodišče prve stopnje ugotavlja, da zapustnica ni zapustila dedičev (enako pa po navedbah pritožbe izhaja tudi iz izreka izpodbijanega sklepa), po drugi strani pa na več mestih zaključuje, da je pritožnica dedinja. Sodišče prve stopnje v razlogih sklepa namreč navedlo, da je na predlog pritožnice kot dedinje izvajalo poizvedbe o zapustničinih zavarovalnih policah in da bo lahko pritožnica v takšnem svojstvu sodelovala v stečajnem postopku. Po prepričanju pritožbe tako ni jasno, zakaj je sodišče preneslo zapuščino v stečajno maso zapuščine brez dedičev, če pa dediči dejansko obstojijo. Zaradi ravnanja sodišča, ki je po mnenju pritožbe odraz čiste sodniške samovolje, pritožnica nima statusa dedinje in se ne more priglasiti kot dedinja v postopku stečaja zapuščine brez dedičev. Zapuščinsko sodišče bi ji moralo v izpodbijanem sklepu priznati status dedinje. Za vodenje stečajnega postopka nad zapuščino brez dedičev ni prav nobenega razloga, saj dedinja obstaja. Izrek sklepa je nerazumljiv in v nasprotju z obrazložitvijo. Sklep niti nima razlogov o odločilnih dejstvih, ker ni navedeno, kdo so dediči oziroma zakaj se vodi postopek brez dedičev, če pa dediči obstajajo.

3.Po pritožbenih navedbah je sodišče prve stopnje poseglo v pritožničino pravico do izjave, ker se ni izjavilo do njenih navedb, ker ji ni dalo možnosti izjave glede zapustničinega premoženja, ker se ni opredelilo do njenega položaja in ker je ni razglasilo za dedinjo oziroma se opredelilo do tega, kdo je dedič. Dejansko stanje je po stališču pritožbe zaradi tega ostalo nepopolno ugotovljeno. Tudi s tem, ko je sodišče zapuščino preneslo v stečajno mase zapuščine brez dedičev, je zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj je pritožnica izkazala svoje sorodstveno razmerje z zapustnico in svoj položaj zakonite dedinje. Sodišče prve stopnje bi jo moralo razglasiti za dedinjo. Šele na tej podlagi bi pritožnica pridobila pravico do preostanka stečajne mase. Pritožnica sodišču prve stopnje očita, da se ni oziralo na pravice dedičev. Navaja, da je ravnalo nezakonito, ker je na naroku ugotavljalo sorodstvena razmerja po zapustnici in bi zato moralo ugotoviti obstoj zakonitih dedičev. Z izpodbijano odločitvijo je sodišče prve stopnje kršilo določbe ZD in ZPP ter ustavne pravice iz 22. člena ter 33. člena Ustave Republike Slovenije (URS).

4.V odgovoru na pritožbo je Republika Slovenija kot kaducitetna upravičenka pritrdila pritožbenim navedbam, da je izpodbijani sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker njegove izrek nasprotuje razlogom iz obrazložitve. Pojasnila je, da iz razlogov sklepa izhaja, da je bil postopek oklica morebitnim dedičem neuspešen, v nadaljevanju pa sodišče prve stopnje ugotavlja, da je imela zapustnica zakonite dediče po svoji pokojni polsestri (B. B., E. E. in F. F.), ki imajo pravico dedovati. Iz postopka je jasno razvidno, da se pritožnica dedovanju ni odpovedala. Sodišče je po prepričanju Republike Slovenije zato napačno zaključilo, da gre za zapuščino brez dedičev. Stečaj zapuščine brez dedičev je mogoč le, če po zapustniku ni znanih dedičev oziroma so se vsi znani dediči dedovanju odpovedali. Sodišče je ravnalo napačno, ko znanih dedičev ni pozvalo na podajo dednih izjav.

5.Upnica banka D. d. d., je v odgovoru na pritožbo opozorila, da je po tem, ko se v enem letu po objavi oklica neznanim dedičev ni javil nihče, ravnala povsem skladno z obvestilom sodišča znanim upnikom. Pritožnica se je kot dedinja priglasila prepozno. Ker je bil zoper zapuščino začet stečajni postopek, bo morala pritožnica svoje pravice uveljavljati v navedenem postopku.

Presoja pritožbenih navedb

6.Pritožba ni utemeljena.

7.Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da ima izpodbijani sklep razloge, ki omogočajo njegov preizkus, zato ta ni obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je v razlogih povzelo vse bistvene faze postopka in navedlo zaključke, ki so ga vodili k odločitvi iz izpodbijanega sklepa, s čimer je omogočilo njegov preizkus. Nasprotna pritožbena navedba ni utemeljena.

8.Prav tako ne drži, da bi bila kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP podana zaradi nerazumljivega izreka, nasprotja med izrekom in razlogi obrazložitve oziroma zaradi medsebojnega nasprotja v razlogih.

8.Izrek izpodbijanega sklepa je že na prvi pogled povsem razumljiv. Pojasnila, v čem pritožnica vidi nerazumljivost izreka sklepa, v pritožbi ne ponuja. Iz pritožbenih navedb tudi sicer izhaja, da pritožnica povsem razume pomen njegove vsebine.

8.Pritožba nasprotja med izrekom in razlogi izpodbijanega sklepa oziroma med samimi razlogi vidi v tem, da sodišče je v izreku izpodbijanega sklepa odločilo o prehodu zapuščine brez dedičev v stečajno maso, medtem ko v delu obrazložitve pritožnico naslavlja kot dedinjo (npr. v 10. točki in 14. točki obrazložitve). Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je v pritožbi izpostavljeno nasprotje zgolj navidezno. Pri presoji, ali je sodišče prve stopnje zagrešilo očitano kršitev, je treba namreč upoštevati celoto razlogov obrazložitve oziroma celoto njihovega sporočila in ne zgolj nekaterih delov obrazložitve, izvzetih iz njihovega konteksta, kot je to storila pritožba. Kakor bo pritožbeno sodišče pojasnilo še v naslednjih točkah, je sodišče prve stopnje razumljivo pojasnilo potek postopka, predvsem pa razloge, zakaj je zaključilo, da gre za zapuščino brez znanih dedičev, in zakaj jo je preneslo v stečajno maso kljub temu, da se je med postopkom kot zakonita dedinja priglasila pritožnica in da jo je sodišče na nekaterih mestih označilo za dedinjo.

9.Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je zapuščinsko sodišče prejelo popolno smrtovnico v smislu določb 182. člena ZD. Poleg ostalih nujnih sestavin iz smrtovnice izhaja, da zapustnica ni imela svojcev. To pritožbeno ni sporno. Zapuščinsko sodišče je zato ravnalo povsem pravilno, ko je na podlagi določb 130. člena ZD v zvezi z določbami 206. člena ZD objavilo oklic neznanim dedičem. Pravilnosti objave oklica neznanim dedičem pritožba prav tako ne izpodbija.

9.Ker se po izteku roka od objave oklica ni javil nihče, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da gre za zapuščino brez dedičev, zato je pritožbeni očitek, da je sodišče glede tega zmotno ali nepopolno ugotovilo dejansko stanje neutemeljen. Prav tako v zvezi s tem sodišče ni storilo nobene absolutne ali relativne procesne kršitve oziroma zmotno uporabilo materialnega prava.

10.Pred izdajo sklepa o kaduciteti v korist Republike Slovenije (9. člen in 219. člen ZD) je sodišče skladno z določbami 142.a člena ZD o tem, da gre za zapuščino brez dedičev, notificiralo neznane upnike z objavo oklica, kaducitetnega upravičenca in znane upnike pa z obvestilom.

10.Od te faze postopka dalje je po določbah ZD nadaljnji potek postopka odvisen izključno od procesnih razpolaganj (znanih in neznanih) upnikov zapustnika. Vsak upnik lahko namreč po določbi prvega odstavka 142.b člena ZD v takšnem primeru zahteva, da se zapuščina brez dedičev prenese v stečajno maso zapuščine brez dedičev, če v šestih mesecih po prejemu obvestila o zapuščini brez dedičev, če gre za znanega upnika, oziroma v šestih mesecih od dneva objave oklica, če gre za neznanega upnika, prijavi to zahtevo v zapuščinskem postopku in vloži predlog za začetek stečaja zapuščine brez dedičev ter o tem zapuščinskemu sodišču predloži potrdilo. Upnica banka D. d. d., je v prekluzivnem roku (dne 4. 5. 2023) storila ravno to, kakor je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, česar pritožnica ne izpodbija. Stečajno sodišče je na predlog te upnice, ki je bil vložen v prekluzivnem roku, dne 16. 5. 2023 izdalo sklep o začetku postopka stečaja zapuščine brez dedičev po določbah iz 417.c člena in 417.d člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

11.V zgoraj opisanem procesnem položaju je zapuščinsko sodišče lahko na podlagi določb 142.b člena ZD in 417.c člena ZFPPIPP ravnalo le tako, da je izdalo sklep, s katerim je zapuščino brez dedičev preneslo v stečajno maso. Pritožnica je spregledala, da se v primeru, če je bil začet stečaj zapuščine brez dedičev, po 1. točki 417.d člena ZFPPIPP šteje, da zapuščina preide v stečajno maso, pri čemer velja, da je ta posledica nastala z uvedbo dedovanja. V konkretnem primeru je bilo dedovanje na podlagi prvega odstavka 123. člena ZD uvedeno ob smrti zapustnice, torej dne 14. 6. 2021. V okoliščinah konkretnega primera to pomeni, da je njena zapuščina tega dne ex lege prešla v stečajno maso. Izpodbijani sklep o prehodu zapuščine v stečajno maso ima ob takšnih določbah torej le deklaratorni značaj.

12.Ker je zaradi začetka stečaja zapuščine brez dedičev zapuščina prešla v stečajno maso že z uvedbo dedovanja (dne 14. 6. 2021) in je upnik banka D., d. d., opravil vsa potrebna procesna dejanja skladno in v rokih iz določb 142.b člena ZD, je sodišče izpodbijani sklep izdalo povsem skladno s postopkovnimi in materialnopravnimi pravili.

Pritožničino stališče, da bi jo moralo zapuščinsko sodišče v izpodbijanem sklepu razglasiti za dedinjo, je neutemeljeno zato, ker je zapustničina zapuščina zaradi začetka postopka stečaja nad zapuščino brez dedičev prešla v stečajno maso že z zapustničino smrtjo in se postopek zato nadaljuje po pravilih stečajnega postopka iz ZFPPIPP in ne po ZD. Zapuščinsko sodišče lahko razglasi dediče zgolj v sklepu o dedovanju, kot to predpisuje določba prvega odstavka 214. člena ZD, ki pa ga zaradi začetka stečajnega postopka nad zapuščino brez dedičev ni moglo izdati. Pritožbeni očitek, da je sodišče kršilo procesna in materialnopravna pravila ter zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker v izpodbijanem sklepu pritožnice ni razglasilo za dedinjo, je zato neutemeljen. Iz enakih razlogov izpodbijani sklep ni posegel v pritožničina ustavna procesna jamstva iz 22. člena URS.

13.Pritožnici z izpodbijanim sklepom niso bile odvzete pravice iz dedovanja, saj jih bo lahko po določbi 3. točke 417.d člena ZFPPIPP kot t. i. novi zakoniti dedič uveljavljala v stečajnem postopku po poplačilu preostalih upnikov. Ravno zato, ker se je pritožnica kot dedinja v postopku priglasila po izteku enoletnega roka od objave oklica neznanim dedičem in po objavi oklica neznanim upnikom oziroma vročitvi obvestila znanim upnikom, ima zaradi začetka stečajnega postopka v smislu zgoraj citirane določbe in zaradi prehoda zapuščine v stečajno maso ob uvedbi dedovanja položaj nove dedinje, ki bo svoje pravice iz dedovanja lahko uveljavljala v stečajnem postopku po poplačilu upnikov. O njenih dednih pravicah bo torej odločalo stečajno in ne zapuščinsko sodišče. O posegu v njene ustavno zagotovljene pravice do dedovanja iz 33. člena URS posledično ni mogoče govoriti.

14.Pritožnica v pritožbi ni pojasnila, do katerih njenih navedb se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Ker na kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), bi jo morala pritožnica ustrezno utemeljiti in obrazložiti. Zgolj pavšalno zatrjevanje takšne kršitve ne zadostuje. Ob zgoraj opisanem poteku postopka in pravni podlagi za prenos zapuščine v stečajno maso zapuščinskemu sodišču ni bilo treba pridobivati izjav oseb, ki so se priglasile k dedovanju, o obsegu zapuščine, zato s tem, ko tega ni storilo, ni poseglo v pritožničino pravico do izjave. Dejstvo, da v izpodbijanem sklepu pritožnice ni razglasilo za dedinjo, je materialnopravno pravilno in ne predstavlja procesne kršitve.

Drži sicer pritožbena navedba, da izvedba zapuščinske obravnave v okoliščinah konkretnega primera ni bila potrebna, vendar ta kršitev, ki je lahko zgolj relativnega značaja, ni vplivala na pravilnost in zakonitosti izpodbijanega sklepa.

15.Ker s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

O stroških pritožbenega postopka

16.Po določbi prvega odstavka 174. člena ZD vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka. Ker to velja tudi za stroške pritožbe, je pritožbeno sodišče odločilo kot izhaja iz II. točke izreka.

-------------------------------

1V bistvenih elementih je faze postopka povzelo že sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 130, 182, 206

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.