Jedro

Pravno priznana premoženjska škoda je tista kršitev pravice drugega, ki povzroči nadaljnjo posledico in se kaže bodisi v obliki zmanjšanja premoženja oškodovanca (navadna škoda) bodisi kot preprečitev povečanja premoženja.

Razlika med plačilom opravljenih odvetniških storitev B. in hipotetičnim plačilom v primeru, ko bi vložitev 5.151 predlogov za izvršbo tožeča stranka zaupala odvetnici A., predstavlja zmanjšanje premoženja tožeče stranke.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Prvo tožena in drugo tožena stranka sta kot solidarni dolžnici dolžni tožeči stranki nerazdelno plačati znesek 177.186,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi: - od zneska 40.185.288,00 SIT od 21. 12. 2005 do 31. 12. 2006, - od zneska 2.419.560,00 SIT od 9. 2. 2006 do 31. 12. 2006 in - od zneska 177.786,88 EUR od 1. 1. 2007 dalje do plačila“, zavrne (I. točka izreka) in da je tožeča stranka dolžna povrniti toženima strankama pravdne stroške, in sicer vsaki po 3.456,09 EUR (II. točka izreka).

2. Tožeča stranka je zoper navedeno sodbo iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja vložila pritožbo in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva tudi povrnitev pravdnih stroškov postopka na prvi stopnji in stroškov pritožbenega postopka.

3. Prvo tožena stranka je na pritožbo odgovorila in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbo tožeče stranke zavrne, potrdi sodbo sodišča prve stopnje, tožeči stranki pa naloži v plačilo dodatne stroške pritožbenega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Skladno z določilom 1. odstavka 344. člena ZPP je bila pritožba v odgovor vročena tudi drugo toženi stranki, vendar ga ta ni podala.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Tožeča stranka je s tožbo v obravnavani zadevi uveljavljala odškodninsko odgovornost toženih strank kot bivših članov uprave tožeče stranke. Zatrjevala je, da je tedanja uprava tožeče stranke (v sestavi toženih strank) kljub veljavno sklenjeni Pogodbi o izvajanju odvetniških storitev z odvetnico A. A. z dne 10. 7. 2003 (A 4), za vsebinsko enake odvetniške storitve (vlaganje predlogov za izvršbo pri izterjavi neplačanih obveznosti iz sklenjenih zavarovalnih pogodb) sklenila pogodbo še z Odvetniško družbo B. (v nadaljevanju: B., A 6), ki pa je bila za tožečo stranko poslovno škodljiva, pri čemer pri odvetnici A. niso obstajali nikakršni organizacijski, kadrovski, strokovni ali osebni razlogi, da tovrstnih storitev v letu 2005 in 2006 sama ne bi mogla opraviti. Škodo, ki je tožeči stranki iz navedenih razlogov (B. je v tem obdobju vložila 5.151 predlogov za izvršbo) nastala, je tožeča stranka ocenila v višini 177.786,88 EUR.

7. Za upravo družbe za vzajemno zavarovanje se po določilu 2. odstavka 51. člena Zakona o zavarovalništvu (1) (v nadaljevanju ZZavar) uporabljajo določbe Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD), ki urejajo upravo delniške družbe, razen določbe ZGD, ki ureja udeležbo članov uprave pri dobičku ter določbe 22. do 28. člena ZZavar. To pomeni, da je materialnopravna podlaga obravnavanega gospodarskega spora določilo 258. člena ZGD (oziroma 263. člen ZGD-1(2)) o skrbnosti in (odškodninski) odgovornosti članov uprave.

8. Člani uprave morajo pri vodenju poslov ravnati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe (1. odstavek 258. člen ZGD). Člani uprave solidarno odgovarjajo družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih dolžnosti, razen če dokažejo, da so vestno in pošteno izpolnjevali svoje dolžnost (2. odstavek 258. člena ZGD).

9. Na splošno velja, da morajo biti pri vsakem odškodninskem (civilnem) deliktu izpolnjene naslednje predpostavke: 1. protipravno (nedopustno) ravnanje odgovorne osebe, 2. škoda, ki izvira iz takšnega protipravnega (nedopustnega) ravnanja, 3. obstoj vzročne zveze med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem (vključno z opustitvijo) ter 4. krivda na strani povzročitelja škode, ki pa se v primeru subjektivne odškodninske odgovornosti (kakršna je tudi obravnavana) domneva. V predmetnem gospodarskem sporu pa se sodišče prve stopnje ni osredotočalo na predpostavki protipravnosti in vzročne zveze domnevnih povzročiteljev škode (toženih strank) oziroma na merila, po katerih se presoja ravnanje članov uprave pri vodenju poslov družbe za vzajemno zavarovanje, temveč se je ukvarjalo le z vprašanjem, ali je tožeči stranki škoda sploh nastala. Odgovor nanj je (poleg ostalih predpostavk) namreč ključnega pomena pri ugotovitvi odškodninske odgovornosti, tako po določilu 1. odstavka 131. člena OZ kot tudi po predhodno citirani določbi 258. člena ZGD.

10. II. člen Pogodbe o izvajanju odvetniških storitev (ki jo je tožeča stranka po predsedniku uprave M. J. sklenila z odvetnico A. A.) z dne 10. 7. 2003 določa, da je odvetnica za opravljene storitve v zvezi z vložitvijo predlogov za izvršbo upravičena do plačila v višini 40 % plačanih odvetniških stroškov, ki jih prejme C., kot upnik od dolžnikov na svoj račun, za opravljene odvetniške storitve v zvezi z zastopanjem v postopkih, ki bodo tekli na podlagi ugovorov oziroma drugih pravnih sredstev, ki jih bodo vložili dolžniki, pa do plačila v skladu z odvetniško tarifo, zmanjšano za 15 %, na podlagi računa, ki ga odvetnica izstavi enkrat mesečno. VI. člen (sporne) Pogodbe o pravni pomoči, sklenjeno z B. dne 31. 1. 2005 pa, da bo za vsa opravila, navedena v I. točki Pogodbe, izvajalec zaračunaval svoje storitve v skladu z veljavno Tarifo o odvetniških storitvah, povečano za pripadajočo stopnjo DDV, ter da se uporabnik zaveže izvajalcu plačati tudi dejanske izdatke in stroške, ki nastanejo v zvezi z opravili, navedenimi v I. točki Pogodbe.

11. Tožeča stranka je v postopku na prvi stopnji (obstoj in višino) škode temeljila na razliki med plačilom v letu 2005 in 2006 opravljenih odvetniških storitev B. v višini 296.311,47 EUR in hipotetičnim plačilom v višini 118.524,59 EUR v primeru, ko bi toženi stranki vložitev 5.151 predlogov za izvršbo zaupali odvetnici A. (smiselno enako ponavlja tudi v predmetni pritožbi). Tudi v primeru, ko bi odvetnica A. z vsemi 5.151 predlogi za izvršbo uspela, bi bila glede na predhodno citirana pogodbena določila namreč upravičena le do plačila 40 % priznanih in tožeči stranki plačanih odvetniških stroškov, medtem ko je tožeča stranka za takšno storitev B. plačala 177.786,88 EUR več. Teh trditev po prepričanju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ni pravilno presodilo. Na to v pritožbi utemeljeno opozarja tudi tožeča stranka.

12. Pravno priznana premoženjska škoda je tista kršitev pravice drugega, ki povzroči nadaljnjo posledico in se v skladu s 132. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju OZ) kaže bodisi v obliki zmanjšanja premoženja oškodovanca (navadna škoda) bodisi kot preprečitev povečanja premoženja. Pritožničina navedba, da je zaključek sodišča prve stopnje, da tožeči stranki škoda ni nastala, napačen, pa se vsled obrazloženega izkaže za utemeljeno. Kot zatrjuje tožeča stranka se je namreč, zaradi z B. sklenjene pogodbe (A 6) in v njej določenih plačilnih pogojev, v trenutku plačila odvetniških storitev v višini 296.311,47 EUR, tožeči stranki zmanjšalo premoženje najmanj za znesek 177.786,88 EUR. Če pa bi tožeča stranka oziroma njena uprava v sestavi toženih stranka vložitev 5.151 predlogov za izvršbo zaupala odvetnici A. A., bi glede na pogodbeno dogovorjeno ceno za isto storitev plačala največ 118.524,59 EUR. Iz njenega elektronskega dopisa z dne 26. 2. 2010 (A 16) je namreč moč razbrati, da na njeni strani niso obstajali nikakršni organizacijski, kadrovski, strokovni, osebni ali drugi razlogi, da v letu 2005 in kasneje ne bi mogla nadaljevati z izvajanjem odvetniških storitev po Pogodbi o izvajanju odvetniških storitev, sklenjeni dne 10. 7. 2003. Pri tem po presoji pritožbenega sodišča ni dvoma, da sta tako odvetnica A. kot tudi B. na podlagi sklenjenih pogodb za tožečo stranko opravljali zgolj storitve vlaganja predlogov za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Razlika med plačilom opravljenih odvetniških storitev B. v višini 296.311,47 EUR in hipotetičnim plačilom v višini 118.524,59 EUR v primeru, ko bi vložitev 5.151 predlogov za izvršbo tožeča stranka zaupala odvetnici A. (177.786,88 EUR), zato predstavlja zmanjšanje premoženja tožeče stranke.

13. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je sodišče prve stopnje, ko je presojalo obstoj pravno priznane škode, zmotno materialnopravno zaključilo, da tožeči stranki škoda ni nastala, ker je dobila povrnjene stroške izvršilnih predlogov po Odvetniški tarifi, pri čemer ni odločilno, na kakšen način so se le-ti vlagali. Ker pa je zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in bi pritožbeno sodišče, če bi samo opravilo obravnavo, prvič ugotavljalo pravno relevantna dejstva in bi bila s tem strankam odvzeta pravica do pritožbe (1. odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 25. členom Ustave Republike Slovenije), je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). V ponovljenem postopku naj se sodišče prve stopnje tako opredeli še do ostalih predpostavk odškodninske odgovornosti toženih strank, tj. protipravnosti njunega ravnanja, vzročne zveze in krivde.

14. Odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).

(1) Uradni list RS, št. 99/10 - uradno prečiščeno besedilo, 90/12, 102/12, 56/13 in 63/13 - ZS-K. (2) Uradni list RS, št. 65/09 - uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 100/11 - Skl. US, 32/12, 57/12, 44/13 - Odl. US in 82/13.