Jedro

Organ za BPP je kot premoženje tožnice je upošteval stanovanje, v katerem ta živi, in sicer le presežek neto tlorisne površine stanovanja nad 60 m2. Ob uporabi posplošene tržne vrednosti stanovanja, izračunane po metodologiji množičnega vrednotenja nepremičnin, je ugotovil vrednost tega premoženja v višini 160.389,01 EUR. Po primerjavi te vrednosti z vrednostjo premoženja iz določbe petega odstavka 4. člena ZDIU12 (ki se uporablja v letu 2012 namesto določbe prvega odstavka 27. člena ZSVarPre), ki znaša 13.780,00 EUR, in ki ne sme biti presežena, da je dodelitev BPP prosilcu upravičena, je pravilno zaključil, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev redne BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči prve in druge stopnje v nepravdnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani N 415/2011 ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. Organ v obrazložitvi odločbe navaja, da iz listinskih dokumentov, priloženih prošnji oziroma pridobljenih s strani organa, izhaja, da premoženje tožnice presega višino mejnega zneska 13.780,00 EUR, ki po določbi petega odstavka 4. člena Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (v nadaljevanju ZDIU12) v zvezi s 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) izključuje njeno pravico do BPP. Iz baze podatkov GURS je razvidno, da je tožnica do celote lastnica nepremičnine, stanovanjske stavbe parcelna št. 894/22 k.o. Trnovsko predmestje, katere vrednost po podatkih GURS znaša 254.459,00 EUR, in ki obsega 162,30 m2 neto tlorisne površine. Po 1. točki prvega odstavka 24. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) se kot premoženje ne upošteva stanovanje, v katerem prosilec živi, do vrednosti primernega stanovanja. Primerna velikost stanovanja je določena v drugem odstavku 24. člena navedenega zakona in znaša dvakratnik največje površine, določene s predpisom, ki ureja dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, pri kateri ni plačila lastne udeležbe in varščine. V Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem je v 14. členu določena površina stanovanja brez plačila lastne udeležbe in varščine za enočlansko gospodinjstvo od 20 do 30 m2. V konkretnem primeru je tako maksimalna površina primernega stanovanja, ki se ne upošteva kot premoženje, 60 m2, izmera neto tlorisne površine tožničinega stanovanja pa znaša 162,30 m2. Na podlagi navedenega je organ za BPP presežek kvadrature, torej 102,30 m2 upošteval kot premoženje tožnice, kar v konkretnem primeru vrednostno znaša 160.389,01 EUR. Iz elektronsko vodene zemljiške knjige pa izhaja, da sta na lastninskem deležu tožnice vknjiženi dve hipoteki v skupni višini 13.675,47 EUR, zato je organ za BPP od vrednosti 160.389,01 EUR odštel vrednost hipotek; tako je ugotovil, da lahko tožnica v pravnem prometu s svojim lastninskim deležem na nepremičnini razpolaga v višini 146.713,54 EUR. Navedeno premoženje se upošteva kot premoženje tožnice, ker tožnica lahko dejansko razpolaga z njim v pravnem prometu. Glede na navedeno je organ za BPP moral prošnjo tožnice skladno z 2. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP zavrniti.

Tožnica se v tožbi z odločitvijo organa za BPP ne strinja. Navaja, da vrsto let trajajo postopki proti Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in ... ter da je sodni postopek, v zvezi s katerim je prosila za BPP, tretji sodni postopek. Ker ne more priti do lastnih sredstev, kot so odpravnina, invalidnina, prispevki za socialno varnost, je prisiljena prositi za BPP. Sodišču smiselno predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi.

Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri odločitvi in razlogih za odločitev, kot izhajajo iz izpodbijane odločbe. Smiselno predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Po prvem odstavku 2. člena ZBPP se BPP odobri na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon. Po tretjem odstavku 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (redna BPP). Finančni položaj prosilca pa se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke ter prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom drugače določeno (prvi odstavek 12. člena ZBPP).

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ za BPP zaključil, da tožnica glede na svoj finančni položaj, in sicer glede na premoženje, ki ga ima, ni upravičena do dodelitve BPP. Pri tem je, kot izhaja iz odločbe, za ugotavljanje njenega premoženja v skladu s 14. členom ZBPP uporabil relevantne določbe ZSVarPre, ki je nadomestil Zakon o socialnem varstvu (78. člen ZSVarPre). Kot premoženje tožnice je upošteval stanovanje, v katerem ta živi, in sicer ob uporabi določbe 1. točke prvega odstavka 24. člena ZSVarPre (po kateri se kot premoženje po tem zakonu ne upošteva stanovanje, v katerem posameznik oziroma družina živi, do vrednosti primernega stanovanja) in drugega odstavka tega člena (v povezavi s 14. členom Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem) le presežek neto tlorisne površine tožničinega stanovanja nad 60 m2. V skladu z zadnje navedeno določbo ZSVarPre pa je ob uporabi posplošene tržne vrednosti stanovanja, izračunane po metodologiji množičnega vrednotenja nepremičnin, ugotovil vrednost tega premoženja (dela stanovanja, kolikor neto tlorisna površina presega 60 m2) v višini 160.389,01 EUR. Po primerjavi te vrednosti z vrednostjo premoženja iz določbe petega odstavka 4. člena ZDIU12 (ki se uporablja v letu 2012 namesto določbe prvega odstavka 27. člena ZSVarPre), ki znaša 13.780,00 EUR, in ki ne sme biti presežena, da je dodelitev BPP prosilcu upravičena, pa je zaključil, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za priznanje BPP. Po presoji sodišča je na tak način, ob uporabi zgoraj navedenih predpisov organ za BPP pravilno ugotovil vrednost tožničinega premoženja, ki se upošteva po ZSVarPre, in pravilno zaključil, da je glede na tak finančni položaj izključena od dodelitve BPP. Tožnica pa tudi ne ugovarja dejstvom, na katerih izpodbijana odločba temelji, in sicer da je lastnica do celote stanovanjske stavbe z neto tlorisno površino 162,30 m2, da je edina oseba, ki ima v tej stanovanjski stavbi stalno prebivališče in v njej dejansko prebiva, in tudi ne vrednosti stanovanjske stavbe (povzete po podatkih GURS) v višini 254.459,00 EUR. Ob povedanem tako sodišče ni našlo razlogov, zaradi katerih odločitvi organa za BPP ne bi bilo mogoče pritrditi.

Ker je glede na navedene določbe ZBPP in ZSVarPre prosilec lahko izključen od dodelitve BPP že glede na premoženje, ki ga ima (in v taki vrednosti ga je organ za BPP za tožnico v postopku ugotovil), tožnica ne more uspeti s tožbenimi navedbami, s katerimi utemeljuje svoj slab dohodkovni položaj (da ne more priti do odpravnine, invalidnine itd., ker postopki proti ... in ZPIZ še trajajo, sklicevanje na izvršbo).

Ker je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.