22. 9. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 4. septembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 72/2005 z dne 11. 10. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Delovno sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku pritožnice in ugotovilo, da je bila kot direktorica družbe odpoklicana brez utemeljenega razloga, zaradi česar ji je tožena stranka dolžna izplačati odpravnino v znesku 5.005.608,00 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Zoper to odločitev se je pritožila tožena stranka. Višje delovno in socialno sodišče je njeno pritožbo zavrnilo. Tožena stranka je vložila revizijo. Vrhovno sodišče je njeni reviziji ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek pritožnice zavrnilo in ji naložilo v plačilo stroške postopka. Ugotovilo je, da sta sodišči preširoko in zato zmotno presodili, da ni obstajal tehten razlog za pritožničino razrešitev. Glede na dejanske ugotovitve nižjih sodišč, da pritožnica ni izpolnila naloženih obveznosti, je odločilo, da je obstajal tehten razlog za njeno razrešitev in da ji zato iz tega naslova ne pripada odpravnina.

2.Zoper odločitev Vrhovnega sodišča je pritožnica vložila ustavno pritožbo. Zatrjuje kršitev 14. in 22. člena Ustave. Meni, da je izpodbijana odločitev arbitrarna in neobrazložena. Obširno navaja razloge, zakaj meni, da je bila odpoklicana s funkcije direktorja družbe brez utemeljenega razloga. Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje. Pritožnica je v kasnejši vlogi Ustavnemu sodišču posredovala podatke, ki naj bi kazali na to, da je bila presoja Vrhovnega sodišča, da ji odpravnina ne pripada, napačna.

B.

3.Pravica do enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) se na področju sodnih postopkov izraža kot pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki posamezniku zagotavlja pravico do poštenega sojenja. Kršitev 22. člena Ustave bi zato lahko utemeljila navedba pritožnice, da je izpodbijana sodba neobrazložena, ker ne vsebuje konkretnih razlogov za svojo odločitev. Obrazložena sodna odločba je namreč bistveni del poštenega sodnega postopka, ki ga zagotavlja 22. člen Ustave. Iz te ustavne določbe izhaja dolžnost sodišča, da se seznani z navedbami strank, prouči njihovo dopustnost in pravno relevantnost, se opredeli do dokaznih predlogov in do rezultatov dokazovanja ter se do njih, če so za odločitev bistveni in niso očitno neutemeljeni, v obrazložitvi svoje odločbe opredeli. Pritožničin očitek je neutemeljen. Njeno nestrinjanje z razlogi Vrhovnega sodišča glede zapolnitve vsebine pravnega standarda "neutemeljenega razloga za odpoklic direktorja" v obravnavnem primeru ne more utemeljiti zatrjevane kršitve. Vrhovno sodišče je zadostno in izčrpno obrazložilo, zakaj je štelo glede na dejansko stanje, kot sta ugotovili nižji sodišči, da je bila pritožnica s strani družbenikov družbe odpoklicana iz utemeljenega razloga. Izpodbijani odločbi zato ni mogoče očitati neobrazloženosti.

4.Prav tako ji ni mogoče očitati očitne napačnosti oziroma arbitrarnosti. Oceno arbitrarnega ravnanja bi lahko Ustavno sodišče izreklo le v primeru, če sodišče svoje odločitve ne bi utemeljilo s pravnimi argumenti in bi bilo zato mogoče sklepati, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, temveč na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev. Vrhovno sodišče je odločitev oprlo na 449. člen Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 in nasl. – ZGD) ter na 36. člen družbene pogodbe tožene stranke. Pri razlagi teh določb je uporabilo pravila razlage, ki so v pravni stroki mogoča.

5.Pritožničinih navedb iz vloge, ki je prispela po izteku roka za vložitev ustavne pritožbe, ni bilo mogoče upoštevati. Zakon o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v prvem odstavku 52. člena določa, da se ustavna pritožba lahko vloži v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Ker je pritožbeni rok prekluziven, Ustavno sodišče upošteva le navedbe, ki jih ustavni pritožnik navede v ustavni pritožbi in morebitnih dopolnitvah, ki so na Ustavno sodišče prispele v zakonskem roku.

6.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan