Jedro

Spor o obsegu zapuščine med dediči terja prekinitev postopka.

Prekinitev postopka po napotitvi na pravdo traja, dokler pravda ni pravnomočno končana.

Vrednost danega in prejetega na podlagi pogodbe o preužitku ni nikdar merilo narave pogodbe - odgovor na vprašanje, ali je nek pravni posel darilna pogodba ali pogodba o preužitku, vselej daje kavza pogodbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo zapuščinski postopek in pritožnika napotilo na pravdo, v kateri bo dokazoval, da pogodbi, ki sta ju zapustnik in A. A. sklenila 26. 1. 2007 in 10. 3. 2008 nista pogodbi o preužitku, ampak darilni pogodbi.

2. Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje B. B. Najprej meni, da bi moralo sodišče postopek prekiniti do odločitve Vrhovnega sodišča RS o njegovi reviziji zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1939/2014. Sicer pa je prepričan, da je njegova pravica bolj verjetna od pravice dediča A. A., zaradi česar bi moralo sodišče na vložitev tožbe napotiti kvečjemu slednjega oziroma samo ugotoviti, kakšna je vrednost darila, ki ga je prejel A. A., saj je ta njegove trditve prerekal le posplošeno.

3. Dedič A. A. predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s 3. odstavkom 213. člena Zakona o dedovanju (ZD) traja prekinitev postopka po napotitvi na pravdo, dokler pravda ni pravnomočno končana. Podlage za prekinitev postopka po pravnomočnosti (do odločitve o reviziji) ZD (ali Zakon o pravdnem postopku) ne daje(ta). Pritožbeno sodišče pa ob tem še dodaja, da je bilo v tem času tudi o pritožnikovi reviziji zoper sodbo II Cp 1939/2014 že odločeno (sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 136/2015 s 16. 3. 2017).

6. Pritožbeno razumevanje, da je Višje sodišče v Ljubljani s tem, ko je v sodbi II Cp 1939/2014 zapisalo, da je mogoče pogodbo o preužitku z 10. 3. 2008 zaradi pomanjkanja aleatornosti presojati kot izročilno ali darilno pogodbo, kjer bi prišli v poštev tudi dednopravni učinki pogodbe z uporabo določil o prikrajšanju nujnega deleža, omogočilo, da se zdaj v zapuščinskem postopku le še ugotovi vrednost tega darila in čista vrednost zapuščine, je nerazumljivo. To, da je nekaj mogoče presojati (ob tem ko tak tožbeni zahtevek ni bil postavljen in zato tudi ne presojan1), o utemeljenosti (ali celo verjetnejši izkazanosti) potencialnega zahtevka ne pove prav ničesar.2 Ocena sodišča prve stopnje, da spor o obsegu zapuščine med dediči terja prekinitev postopka, je torej pravilna (212. člen ZD).

7. Pritožnik (razen neustreznega razumevanja odločbe višjega sodišča) povsem posplošeno trdi, da pogodbi o preužitku (katerih vsebino je sodišče prve stopnje po kriterijih, določenih v 82. členu Obligacijskega zakonika, ocenilo kot skladno njunemu poimenovanju) v resnici nista pogodbi o preužitku, ampak darilni pogodbi. A. A. njegovim trditvam nasprotuje. Tudi pritožbeno sodišče pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da je v tej situaciji manj verjetna pritožnikova pravica in posledično odločitvi sodišča prve stopnje, da je on tisti, ki se ga napoti na pravdo (1. odstavek 213. člena ZPP).

8. Zaradi opisanega je višje sodišče v skladu s 3. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom ZD pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

1 Kar je v 7. točki obrazložitve sodbe Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1939/2014, na katero se sklicuje pritožnik, več kot jasno obrazloženo. 2 V dodatno pojasnilo, zakaj ne more priti do preprostega izračunavanja vrednosti zapuščine in "darila", kot si ga zamišlja pritožnik, morda ni odveč opozorilo na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS v zvezi z naravo pogodbe o preužitku, npr. v odločbah II Ips 284/2013, II Ips 284/2013, II Ips 1239/2008, II Ips 381/2006 in II Ips 464/1999. Vrednost danega in prejetega na podlagi pogodbe o preužitku ni nikdar merilo narave pogodbe - odgovor na vprašanje, ali je nek pravni posel darilna pogodba ali pogodba o preužitku, vselej daje kavza pogodbe.