Jedro

ZD nima določb o prekinitvi postopka za primer smrti stranke/udeleženca, zato se na podlagi 163. člena ZD uporabljajo določbe ZPP.

Krog dedičev po dediču, ki je umrl za zapustnikom, a pred koncem zapuščinskega postopka po njem, je lahko predhodno vprašanje za zapuščinski postopek po zapustniku, vendar mora sodišče, tako kot sleherni tovrstni sklep, obrazložiti, zakaj se je odločilo, da tega predhodnega vprašanja ne bo/ne more rešiti sámo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je prekinilo zapuščinski postopek, in sicer do pravnomočnega zaključka zapuščinskega postopka po (med postopkom umrlem) dediču zapustnice.

2. Pooblaščenec umrlega dediča v pravočasni pritožbi skopo navaja, da je prekinitev nepotrebna in se sklicuje na odločbo VSL I Cp 876/2007 z 18. 4. 2007. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Preostali dediči na vročeno pritožbo1 niso odgovorili.

4. Pritožba je utemeljena.

5. ZD nima določb o prekinitvi postopka za primer smrti stranke/udeleženca, zato se na podlagi 163. člena ZD uporabljajo določbe ZPP.

6. V obravnavani zadevi ne gre za to, da bi bil zapuščinski postopek prekinjen zato, ker bi med postopkom, ki teče po zapustnici, umrl eden izmed dedičev, ki ne bi imel pooblaščenca (primerjaj prvo točko 205. člena ZPP), saj pokojni dedič pooblaščenca ima (tega, ki je vložil pritožbo). Gre za to, da je sodišče prve stopnje presodilo, da je vprašanje kroga dedičev po med postopkom umrlem dediču za ta postopek (ki teče po zapustnici umrlega dediča) predhodno vprašanje. To je sicer res (primerjaj 13. člen ZPP), vendar sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj se je odločilo, da tega predhodnega vprašanja ne bo/ne more rešiti sámo.

7. V izpodbijanem sklepu manjkajo bistveni razlogi, ki pritožbenemu sodišču onemogočajo preizkus njegove pravilnosti. Sodna praksa poudarja2, da odločitev sodišča, da predhodnega vprašanja ne bo reševalo sámo, temveč bo postopek prekinilo, ni absolutna diskrecijska pravica. Najprej mora sodišče pretehtati, ali vzporedno tekoča zadeva predstavlja predhodno vprašanje za zadevo, ki jo obravnava, v primeru pozitivnega odgovora pa v drugem koraku še, ali je odločitev o prekinitvi postopka upravičena s stališča načel ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka, upoštevaje pri tem tudi ustavno in konvencijsko pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Ker teh razlogov izpodbijani sklep nima, pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa (drugi odstavek 350. člena ZPP) ugotavlja, da je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar je terjalo njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v nov postopek pred sodišče prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

8. Pritožbeno sodišče v okviru napotkov prvostopenjskemu sodišču za nadaljnje delo opozarja, da je sodna praksa (ravno iz razloga praktičnosti in smotrnosti, da se zapuščinski postopki ne bi vlekli v nedogled) primere, ko je dedič po pokojnem živ ob uvedbi dedovanja, umre pa pred koncem zapuščinskega postopka, rešila tako, da na mesto umrlega dediča, ki je preživel zapustnika, stopijo njegovi dediči, ki jih sodišče ugotovi3. Sicer ne zadostuje, da se le ugotovi krog dedičev po pokojnem/med postopkom umrlem dediču, saj dvomov v pravilnost rešitve vprašanja, kdo so njegovi dediči, ne sme biti4, a po drugi strani tudi ni treba, da bi bili ti dediči ugotovljeni s pravnomočnim sklepom o dedovanju5. Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju torej ugotoviti, ali lahko sámo in brez večjih zapletov ugotovi dediče po umrlem dediču ter nadaljuje s predmetnim postopkom po pokojni. Če to ne bo mogoče, ker bo ugotavljanje kroga dedičev po umrlem dediču zapustnice zapleteno in povezano s spori (npr. spor med zakonitimi in oporočnimi dediči glede veljavnosti oporoke v primeru njenega obstoja, zapleti ugotavljanja dedičev v primeru dedovanja kmetijskih gospodarstev6 ipd.), le tedaj bo na mestu (vnovična) prekinitev postopka, pri čemer bo moralo sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa navesti razloge in opraviti tehtanje, ki bo tako odločitev opravičevalo.

1 Vročilnice pripete k list. št. 134 v spisu. 2 Primerjaj prakso Višjega sodišča v Ljubljani, in sicer odločbe: I Cp 876/2010 s 19. 5. 2010, I Cp 1031/2014 s 13. 8. 2014, I Cp 23/2014 z 12. 2. 2014, II Cp 2007/2009 s 30. 9. 2009, I Cp 1571/2010 s 7. 7. 2010, II Cp 2735/2011 s 25. 1. 2012 in I Cp 4479/2010 s 6. 4. 2011. 3 Tako sklep VSL I Cp 876/2007 z 18. 4. 2007. 4 Primerjaj sklep VSL II Cp 4630/2010 s 6. 4. 2010. 5 Primerjaj sklep VSL I Cp 781/2000 s 7. 6. 2000. 6 Primerjaj sklep VSL sklep I Cp 3298/2013 z 12. 2. 2014 in tam navedeno sodno prakso.