Jedro

Tožnik zahteva ugotovitev, kje danes v naravi poteka s kupno pogodbo ustanovljena služnostna pot. Gre za dejstvo, ki ga tožnik lahko zatrjuje, ne more pa le to biti predmet ugotovitvenega zahtevka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba: a) spremeni - v I.1. točki izreka tako, da se tožba v tem delu zavrže; - v I.2. točki izreka tako, da se zahtevek zavrne.

b) razveljavi v I.3., I.4. in II. točki izreka in v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da z dne 9.8.1965 med A. S. in J. G. sklenjeno pogodbo ustanovljena služnost – po služeči parc. št. 343/3 k. o. X. v korist gospodujoče parc. št. 447 (sedaj 434/7) k. o. X. – dejansko poteka preko služečega zemljišča parc. št. 434/6 k. o. X. (I/1. točka izreka). Tožencema je naložena obveznost, da izstavita zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim dovoljujeta, da se pri parc. št. 434/6 k. o. X. kot služečem zemljišču vknjiži služnostna pravica poti v korist vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča parc. št. 434/7 k. o. X., ker bo sicer tako zemljiškoknjižno dovolilo nadomestila sodba (I/2. točka izreka). Tožencema je prepovedano vsakršno poseganje in oviranje izvrševanja služnostne pravice poti, ki potka po trasi iz javne poti 4186/12 k. o. X. preko njune parc. št. 434/6 k. o. X. do tožnikove parc. št. 434/7 k. o. X. (I/3. točka izreka).Glede stroškov je odločeno, da sta jih toženca nerazdelno dolžna plačati tožniku v višini 789,34 EUR (I/4. točka izreka). Zavrnjen pa je podredni zahtevek, s katerim tožnik zahteva ugotovitev, da je služnostno pravico poti po zahodnem delu parc. št. 434/6 k. o. X., ob meji s parc. št. 434/3 k. o. X., od javne ceste parc. št. 4186/12 k. o. X. v korist parc. št. 434/7 k. o. X., pridobil s priposestvovanjem (II/1. in II/2. točka izreka).

2. Pritožuje se tožena stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da se v celoti zavrneta primarni in podredni tožbeni zahtevek, podredno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Opozarja, da v primeru kumulacije primarnega in podrednega zahtevka sodišče o podrednem zahtevku odloča samo v primeru, če primarnega zavrne. Ker je sodišče primarnemu zahtevku ugodilo in odločalo tudi o podrednem zahtevku, je storjena absolutna bistvena kršitev postopka. Sicer pa o podrednem zahtevku sodišče ni vsebinsko odločalo, kljub temu, da so priče in toženca izpovedali, da se pot daljše časovno obdobje ni uporabljala. Služnostna pot je prenehala bistveno preden je tožeča stranka postala lastnica parc. št. 434/7 k. o. X. Ko pa je tožeča stranka začela uporabljati sporno pot, sta se toženca temu uprla in je med strankama nastal spor ter sodni postopek;tožeča stranka pri uporabi poti zato ni več dobroverna. Pravdni postopek je bil kršen tudi zato, ker je bila tožba kot nasprotna tožba vročena le pooblaščencu, ne pa drugo toženi stranki, ki na naroku ni bila prisotna. Toženca nista bila poučena glede negativnih posledic, ki bi ju doletele, če na nasprotno tožbo ne bi pravočasno odgovorila. Zatrjuje nesklepčnost tožbe, ker se v I.1. točki izreka in tudi v obrazložitvi navaja parc. št. 343/3 k. o. X. namesto pravilne parc. št. 434/3 k. o. X. Zahtevek je nesklepčen tudi zato, ker se tožeča stranka ni sklicevala na pomoto pri zapisu pogodbe v letu 1965. Nepravilno pa je ugotovljeno tudi dejansko stanje, kajti z v letu 1965 med A. S. in J. M. sklenjeno pogodbo služnost ni mogla nastati. Z dne 9.8.1965 med A. S. in J. G. sklenjeno pogodbo pa je bila ustanovljena osebna služnost, ki je s smrtjo J. G. prenehala. Opozarja, da se zemljiškoknjižno dovolilo lahko vtožuje le pri pogodbenem nastanku stvarne služnosti in le kadar stranka razpolaga z ustrezno pogodbo. Pravni posel, s katerim bi se ustanavljala služnost na parc. št. 434/6 k. o. X., ni bil sklenjen. Sicer pa zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine zastara v desetih letih. Ker je parc. št. 434/6 k. o. X. nastala leta 1978, se je rok za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila iztekel že leta 1984. Služnostna pravica poti je bila dogovorjena s pogodbo, ki ni bila dopolnjena ali spremenjena, zato ne moremo govoriti o zmoti pri zapisu parcelnih številk, sicer pa se tožeča stranka na zmoto niti ne sklicuje. Tudi izvedenec ni pristojen za presojanje zmote v pogodbi. Graja zaključek, da gre za stvarno in ne osebno služnost. Vpis stvarne služnosti v zemljiško knjigo je opravljen v nasprotju s pogodbo dn. št. 1261/65. Sodbo označuje za nerazumljivo. Ker govori o pomoti pri zapisu pogodbe in obenem o pomoti pri odmeri. Opozarja, da je v teku tudi pravdni postopek P 106/2011 zaradi ukinitve služnosti. Meni, da bi sodišče zadevi moralo obravnavati skupaj. V tej zadevi je namreč spregledano, da je služnostna pravica prenehala. Spregledano je, da se tožena stranka v izogib ponavljanju sklicuje na vse navedbe in dokazne predloge, podane v zadevi P 106/2011. Zaradi ločenega obravnavanja zadev je kršeno načelo ekonomičnosti postopka in je prišlo do sojenja v nerazumnem roku. O vloženih tožbah ni odločeno po vrstnem redu vložitve.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V II. točki izreka zavrnjen tožbeni zahtevek je tožeča stranka postavila kot podredni, kar pomeni, da ga sodišče lahko obravnava (mu ugodi) samo v primeru, da primarni zahtevek ni utemeljen (tretji odstavek 182. čl. ZPP). Pritožnik utemeljeno opozarja, da o podrednem zahtevku sodišče ne bi smelo odločati, ker je primarnemu ugodilo. Odločitev o podrednem zahtevku je sprejeta preko postavljenega zahtevka. Storjena je bila kršitev načela dispozitivnosti, kajti z zahtevki razpolagajo stranke (prvi odstavek 3. čl. ZPP). Zaradi relativne bistvene kršitve postopka, na katero je pritožnik opozoril, je II. točka izreka razveljavljena (prvi odstavek 339. čl. ZPP). V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje o podrednem zahtevku odločalo, če bo primarnega zavrnilo.

5. Pritožba utemeljeno opozarja, da tožeča stranka v primarnem zahtevku govori o služečem zemljišču parc. št. 343/3 k. o. X., sklicuje pa se na listino, ki kot služeče zemljišče navaja parc. št. 434/3 k. o. X. Gre za očitno pomoto, ki jo je prvostopenjsko sodišče spregledalo in tožeči stranki nekritično sledilo. Vse to pa za odločitev v pritožbenem postopku ni bistveno, ker je tožbo v tem delu treba zavreči. S prvo točko primarnega zahtevka tožnik zahteva ugotovitev, kje danes v naravi poteka s kupno pogodbo z dne 9.8.1965 ustanovljena služnost. Gre za dejstvo, ki ga tožnik lahko zatrjuje, ne more pa biti predmet ugotovitvenega zahtevka. S prvim odstavkom 181. čl. ZPP je namreč predpisano, da z ugotovitveno tožbo tožeča stranka zahteva, da sodišče ugotovi obstoj oz. neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja, ali pa pristnost oz. nepristnost listine, ni pa z ugotovitveno tožbo mogoče zahtevati ugotovitve (ne)obstoja določenih dejstev.(1) Ker pravno varstvo, ki ga zahteva tožeča stranka, ni predvideno, je sodba spremenjena tako, da je ugotovitvena tožba o sedanjem poteku služnosti zavržena (354. čl. ZPP).

6. Tudi v pritožbeni fazi je sporno, kakšno služnost – osebno ali stvarno – sta A. S. in J. G. ustanavljala s pogodbo z dne 9.8.1965. Sodišče prve stopnje se je opredelilo, da sta ustanavljala stvarno služnost, ki je bila na osnovi pogodbe tudi vknjižena. Pritožbeno sodišče s tem stališčem soglaša. V pogodbi se sicer ne navaja, ali gre za osebno ali stvarno služnost, je pa iz opredelitve te služnosti – preko parc. št. 434/3 do kupcu lastnega stavbišča št. 447 – razvidno, da se ustanavlja za potrebe parc. št. 447 k. o. X. Da gre za stvarno služnost, je A. S. potrdila s podpisom pogodbe, ki jo je istega dne sklepala z J. M. in tam podala tudi vknjižbeno dovoljenje. V drugi točki te pogodbe S. potrjuje, da je bila ustanovljena stvarna služnost in tudi dovoljuje, da se služnost vpiše v korist J. G. in njegovih pravnih naslednikov.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se trasa služnostne poti tekom let ni spreminjala. Na podlagi ugotovitev izvedenca je zato mogoče zaključiti, da je bila služnostna pot v naravi trasirana po zemljišču, ki je v času sklepanja pogodbe imelo parc. št. 304 k. o. X. in ne 434/3 k. o. X., ki se v pogodbi, s katero je bila služnost ustanovljena, navaja kot služeče zemljišče. Zemljišče parc. št. 304 k. o. X. je bilo takrat, enako kot sosednje zemljišče parc. št. 434/3 k. o. X., v lasti A. S. Služnostna pogodba je bila zemljiškoknjižno realizirana tako, da se je služnostna pravica vpisala na parc. št. 434/3 k. o. X. V postopku parcelacije NL 470/1978 sta iz parc. št. 304 in 434/3, obe k. o. X. nastali parc. št. 434/3 in 434/6, obe k. o. X. Zemljišče, na katerem je bila služnostna pravica ustanovljena in po katerem se služnostna pravica še sedaj izvaja, ima parc. št. 434/6 k. o. X. Med strankama nesporno je, da je služnostna pravica vpisana v breme parc. št. 434/3 k. o. X. Ob izkazanosti, da je bila prava pogodbena volja pogodbenikov drugačna od zapisane in zaradi parcelacije služečega zemljišča v zemljiški knjigi bi bila tožeča stranka eventualno upravičena zahtevati spremembo vpisane služnosti.

8. Zahtevek za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila pa ni utemeljen. Tovrsten zahtevek ima nujno podlago v zavezovalnem poslu. Tega pa tožnik in toženca niso sklenili. Ker pogodba učinkuje le med pogodbeniki (prvi odstavek 125. čl. Obligacijskega zakonika), to pa sta A. S. in J. G., tožnik od tožencev zemljiškoknjižno dovolilo neutemeljeno uveljavlja. Druge podlage za ta del zahtevka tožnik ne zatrjuje. Zahtevek za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila je neutemeljen, zato je zaradi nepravilne uporabe materialnega prava sodba v I.2. točki spremenjena tako, da je zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila zavrnjen (358. čl. ZPP).

9. Razlogov, s katerimi bi bila utemeljena odločitev iz I.3. točke izreka, sodba ne vsebuje, zato je podana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP in sodba v tem delu razveljavljena (354. čl. ZPP). Ker se o stroških postopka odloča ob zaključku postopka glede na uspeh strank v postopku, je tudi odločitev o stroških postopka razveljavljena. V zvezi s tem delom zahtevka velja opozoriti, da sme sodišče toženi stranki naložiti, naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je terjatev zapadla do konca glavne obravnave (prvi odstavek 311.čl. ZPP). Prepoved bodočih posegov zakon predvideva v primeru uveljavljanja varstva pred vznemirjanjem (prvi odstavek 99. čl. Stvarnopravnega zakonika) in v primeru sodnega varstva zaradi motenja posesti (34. čl. Stvarnopravnega zakonika). Na podlagi prepovedi je mogoče zahtevati izvršbo, če pride do ponovnega vznemirjanja ali do ponovnega motenja posesti, ki se bistveno ne razlikuje od prejšnjega (prvi odstavek 229. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju). Tožnik je določene trditve v zvezi z vznemirjanjem podal v VIII. točki vloge z dne 3.4.2013, ko se je odzval na trditev, da je prevoze po služnostni poti izvajal na silo in na skrivaj. Zahtevka za prenehanje vznemirjanja pa ni postavil, zato se bo moral v nadaljevanju postopka izjasniti, ali uveljavlja tudi zaščito pred vznemirjanjem in če jo uveljavlja, zahtevek ustrezno postaviti. Pri tem mora upoštevati, da o podrednem zahtevku sodišče ne bo odločalo, če bo primarnemu ugodilo.

10. Oba toženca sta na tožbo pravočasno odgovorila in se argumentirano uprla postavljenemu zahtevku. Ker so procesna pravila namenjena zagotavljanju pogojev za uveljavljanje materialnih pravic in niso sama sebi namen, se pritožnika na očitek o nepravilnem vročanju tožbe neutemeljeno sklicujeta.

11. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. čl. ZPP.

(1) Aleš Galič, Pravdni postopek s komentarjem,GV Založba 2005, 2. knjiga, stran 144.