Jedro

Vloge, s katero upnik omejuje oziroma umika predlog za izvršbo, ni utemeljeno šteti kot obrazloženo vlogo, ker ZIZ, ki ureja umik in omejitev predloga za izvršbo, za takšne vloge ne zahteva obrazložitve, saj zadošča že izjava o omejitvi oziroma umiku predloga, ker je terjatev (delno) plačana. S spremembo in dopolnitvijo OT je bila na novo dodana v tarifni številki 31 točka 9, ki predpisuje vrednost odvetniških storitev v višini 50 točk za druge vloge v izvršilnem postopku, kamor je po presoji sodišča druge stopnje potrebno šteti tudi potrebne upnikove umike izvršilnega predloga.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v izpodbijani 2. točki izreka delno spremeni tako, da je dolžnica dolžna upniku v roku 8 dni od prejema sklepa povrniti 37,33 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno plačilo dalje do plačila.

Sicer se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu odločitev v 2. točki izreka potrdi.

II. Dolžnica je dolžna upniku v roku 8 dni od prejema sklepa povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 87,86 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno plačilo dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršilni postopek (1. točka izreka) in odločilo, da se stroški upnika, priglašeni v vlogi z dne 1. 3. 2023, ne priznajo (2. točka izreka).

2. Odločitev v točki 2 izreka sklepa iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pravočasno izpodbija upnik. Predlaga, da se sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da se upniku priglašene stroške prizna.

3. Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Materialnopravno podlago za odločanje o izvršilnih stroških, katerih povrnitev zahteva upnik, predstavlja 38. člen ZIZ. V skladu z določbo prvega odstavka tega člena izvršilne stroške najprej nosi upnik, vendar pa mu mora dolžnik po petem odstavku 38. člena ZIZ na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo.

7. Sodišče prve stopnje je stroške, ki jih je upnik priglasil v vlogi z dne 1. 3. 2023, zavrnilo z obrazložitvijo, da jih ni mogoče opredeliti kot potrebnih za izvršbo. Pritožba utemeljeno, a po oceni sodišča druge stopnje s strani pooblaščenca na povsem neprimeren način v izbiri besed, naslovljenih na sodišče, opozarja, da je takšna odločitev v konkretnem primeru materialnopravno nepravilna. Po sodni praksi1 sicer v primeru, kadar pride do (delnega) poplačila upnika z rubežem in prenosom denarnih sredstev, ki ga je opravil dolžnikov dolžnik (delodajalec dolžnika ali banka) v okviru izvrševanja pravnomočnega sklepa o izvršbi, neodvisno od volje strank (kot je to podano tudi v konkretnem primeru – v spisu se namreč nahaja obvestilo banke o izvrševanju sklepa o izvršbi), sodišča ocenjujejo, da obvestilo upnika sodišču o opravljenih izvršilnih dejanjih niti ni bilo potrebno, saj je dolžnikov dolžnik tisti, ki mora izvrševati pravnomočen sklep o izvršbi z upoštevanjem vseh omejitev in vseh ostalih določb ZIZ in sodišče tudi obvestiti o opravljenem poplačilu. Vendar pa zgolj obvestilo banke, da je dokončno poplačala dolg, ne more predstavljati podlage, na katero bi sodišče lahko neposredno vezalo posledico ustavitve izvršbe, saj je izvršbo mogoče ustaviti le v zakonsko predvidenih situacijah in ob odločanju o pravnih sredstvih, če opravljen izračun terjatve pokaže, da je upnikova terjatev res v celoti poplačana. ZIZ tako ne predvideva avtomatične ustavitve izvršbe v primeru prejema obvestila s strani dolžnikovega dolžnika o poplačilu. V obravnavani zadevi je zato sodišče prve stopnje upnika dne 17. 2. 2023 pozvalo, da glede na obvestilo banke sodišču sporoči, ali je terjatev dolžnika poravnana ali ne. Upnik je na poziv sodišča odgovoril in podal umik predloga za izvršbo.

8. Vloge, s katero upnik omejuje oziroma umika predlog za izvršbo, ni utemeljeno šteti kot obrazloženo vlogo, ker ZIZ, ki ureja umik in omejitev predloga za izvršbo, za takšne vloge ne zahteva obrazložitve, saj zadošča že izjava o omejitvi oziroma umiku predloga, ker je terjatev (delno) plačana. S spremembo in dopolnitvijo Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) je bila na novo dodana v tarifni številki 31 točka 9, ki predpisuje vrednost odvetniških storitev v višini 50 točk za druge vloge v izvršilnem postopku, kamor je po presoji sodišča druge stopnje potrebno šteti tudi potrebne upnikove umike izvršilnega predloga. Po pojasnjenem upniku za umik predloga za izvršbo pripadajo stroški v znesku 37,33 EUR (nagrada za sestavo v višini 50 točk, povečana za 2% materialne stroške in 22% DDV) in ne priglašenih 100 točk za obrazloženo vlogo po tar. št. 31/8 OT.

9. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje upnikovi pritožbi delno ugodilo in sklep v izpodbijani 2. točki izreka spremenilo tako, da je dolžnik dolžan upniku v roku 8 dni povrniti 37,33 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno plačilo dalje do plačila (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V preostalem delu je pritožbo zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Upnik je s pritožbo delno uspel, zato je v skladu z uspehom upravičen do povrnitve nastalih pritožbenih stroškov (drugi odstavek 165. člena v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje mu je ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta (to je zahtevanih stroškov) priznalo stroške sestave pritožbe (200 točk; Tar. št. 31/7) ter 2% materialnih stroškov in priglašeni 22% DDV, kar znaša skupaj s plačano sodno takso 175,73 EUR. Glede na uspeh s pritožbo (50%) je upnik upravičen do njihove povrnitve v znesku 87,86 EUR.

1 Glej VSL Sklep II Ip 857/2020 z dne 14. 7. 2020.