Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V skladu z določili 388. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), iz fiduciarnega denarnega računa dovoljeno opravljati samo izplačila za stroške stečajnega postopka in plačila (priznanih) terjatev upnikov. Ker pa upnica svoje terjate v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom še ni prijavila, slednja še ni priznana in posledično tudi ne more biti predmet poplačila iz fiduciarnega denarnega računa.
Poslovna sposobnost stečajnega dolžnika je v postopku osebnega stečaja omejena le tako, da slednji ne more sam sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso in da brez soglasja sodišča ne more najeti kredita ali posojila ali dati poroštva, odpreti novega transakcijskega ali drugega denarnega računa ali se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam (386. člen v zvezi s 245. členom ZFPPIPP). Stečajni dolžnik tako po začetku postopka osebnega stečaja ostane poslovno in pravdno sposoben za lastno zastopanje
Pritožba se zavrže.
1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom ugodilo ugovoru stečajne upraviteljice dolžnika in predmetni izvršilni postopek ustavilo ter predlog za izvršbo zavrnilo glede prvo predlaganega izvršilnega sredstva, to je izvršbe z rubežem denarnih sredstev dolžnika na fiduciarnem denarnem računu, katerega upravlja stečajna upraviteljica dolžnika M.B. (v nadaljevanju: stečajna upraviteljica).
2. Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje se pritožuje stečajna upraviteljica dolžnika in sicer brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP ter 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Bistvo pritožbene graje je, da je rubež denarnih sredstev dolžnika na fiduciarnem računu nedopusten in da stečajna upraviteljica v predmetni zadevi ne more nastopati kot zakonita zastopnica stečajnega dolžnika, saj poslovna sposobnost slednjega v predmetnem izvršilnem postopku ni omejena.
3. Pritožba ni dovoljena.
4. Sodišče druge stopnje je s smiselno uporabo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Po pregledu in preučitvi izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni podana nobena izmed naštetih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka ter da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.
5. Pregled zadeve pokaže, da je upnica zoper dolžnika vložila predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, kateremu je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo s sklepom o izvršbi, opr. št. I 41/2013 z dne 23. 1. 2013. V predlogu za izvršbo je upnica predlagala izvršbo z rubežem denarnih sredstev dolžnika na fiduciarnem denarnem računu, s katerim upravlja stečajna upraviteljica dolžnika in z rubežem dolžnikove plače. Zoper navedeni sklep o izvršbi je ugovarjala stečajna upraviteljica dolžnika in sicer iz razloga, da rubež denarnih sredstev dolžnika na fiduciarnem denarnem računu ni dovoljen, saj je v skladu z določili 388. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), iz fiduciarnega denarnega računa dovoljeno opravljati samo izplačila za stroške stečajnega postopka in plačila (priznanih) terjatev upnikov. Ker pa upnica svoje terjate v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom še ni prijavila, slednja še ni priznana in posledično tudi ne more biti predmet poplačila iz fiduciarnega denarnega računa. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru stečajne upraviteljice dolžnika v celoti ugodilo in ustavilo izvršbo na fiduciarni denarni račun dolžnika ter predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo, zato stečajna upraviteljica nima več pravnega interesa do pritožbe zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je s svojim ugovorom zoper sklep o izvršbi v celoti uspela.
6. Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbo stečajne upraviteljice dolžnika zavrglo kot nedovoljeno (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
7. V zvezi s pritožbeno grajo, da stečajna upraviteljica v predmetnem izvršilnem postopku ne more nastopati kot zakonita zastopnica stečajnega dolžnika, saj poslovna sposobnost slednjega v predmetni zadevi ni omejena, sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je pravdna sposobnost strankam priznana v okviru njihove poslovne sposobnosti in da šele stranko, ki nima potrebne pravdne sposobnosti zastopa njen zakoniti zastopnik (77. in 78. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Poslovna sposobnost stečajnega dolžnika je v postopku osebnega stečaja omejena le tako, da slednji ne more sam sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso in da brez soglasja sodišča ne more najeti kredita ali posojila ali dati poroštva, odpreti novega transakcijskega ali drugega denarnega računa ali se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam (386. člen v zvezi s 245. členom ZFPPIPP). Stečajni dolžnik tako po začetku postopka osebnega stečaja ostane poslovno in pravdno sposoben za lastno zastopanje v izvršilnem postopku, zato je sodišče druge stopnje ugovor zoper sklep o izvršbi in pritožbo zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje smiselno obravnavalo kot ugovor tretjega (64. člen ZIZ) oziroma kot pritožbo stečajne upraviteljice osebno in ne kot zakonite zastopnice dolžnika, saj slednja to ni. Stečajna upraviteljica kot upraviteljica fiduciarnega denarnega računa dolžnika, pa nedvomno ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo in je zato upravičena do ugovora zoper sklep o izvršbi (64. člen ZIZ) in posledično do pritožbe zoper sklep o ugovoru.
8. Ne glede na zgoraj sprejeto odločitev, pa sodišče druge stopnje v okviru pravilne uporabe materialnega prava še opozarja, da je sodišče prve stopnje pri obravnavi upničinega predloga za izvršbo povsem spregledalo dejstvo, da je bil nad dolžnikom že dne 20. 4. 2011 začet postopek osebnega stečaja, ki ga Okrožno sodišče v Mariboru vodi pod St 465/2011 in ki vse do danes še ni zaključen. V skladu s splošnim pravilom iz prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP, pa po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju. Upnica je predlog za izvršbo vložila po začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnikom, zato sodišče prve stopnje predlagane izvršbe ne bi smelo dovoliti.
9. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker niso bili priglašeni (163. člen v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ).