Jedro

Odvzem lastninske pravice na zemljiščih z javnimi cestami se razlikuje od razlastitve po ZUreP-1. Gre za specialno ureditev; določbe ZUreP-1 pridejo v poštev le, če ZJC-B ne določa drugače. Ta je med drugim opredelil javno korist za razlastitev teh nepremičnin: podana je, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po njih poteka cestni promet. Slednje pomeni, da prometne površine splošnega pomena vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih. Prosta uporaba obsega koriščenje s strani vseh ali določenih vrst cestnega prometa.

Javne ceste so državne in občinske. Med občinske ceste spadajo tudi lokalne ceste in javne poti. S posamezno kategorijo javne ceste pa je začrtan njen namen oziroma uporaba. Jasno je, da ni vsaka javna cesta namenjena vsakršni uporabi vseh.

Ker razlaščeno zemljišče izpolnjuje kategorizacijska merila za javno pot in po njem poteka cestni promet, je javna korist po tretjem odstavku 19. člena ZJC-B podana. Tega ne spremeni dejstvo, da bi lahko lastniki sosednjih zemljišč dosegli dostop do svojih nepremičnin s pomočjo služnosti ali nujne poti.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Upravni postopek

1.Upravna enota Ljubljana (v nadaljevanju: Upravna enota) je razlastila tožečo stranko nepremičnine parcelne številke 2429/13 katastrske občine A. v korist Mestne občine Ljubljana. Po tem zemljišču teče javna pot, ki predstavlja povezavo z B. cesto in dostop do hiš na C. ulici v Ljubljani. Nepremičnina je v zasebni lasti, ni pa na razpolago drugo zemljišče, ki bi omogočalo dohod do objektov. Uporabljajo jo služnostni upravičenci nujne poti in ostali. Glede teh stvarnih pravic je Upravna enota odločila, da ugasnejo.

2.Takratno Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju: Ministrstvo) je pritožbo tožeče stranke zavrnilo.

Povzetek navedb strank v upravnem sporu

3.Z opisano odločitvijo tožeča stranka ni soglašala. Poudarila je, da Upravna enota in Ministrstvo na njene navedbe nista vsebinsko odgovorila. Od zožitve C. ulice dalje jo uporabljajo le tožeča stranka in njen sosed, ki ima služnost. Po njej ne poteka cestni promet, zato ni javnega interesa za razlastitev. Zemljišče je delno namenjeno parkiranju. Izvedenec je potrdil, da ne izpolnjuje pogojev za lokalno cesto, temveč za javno pot. To pomeni, da ne ustreza kategorizaciji Mestne občine Ljubljana. Ta jo je v Odloku o kategorizaciji občinskih cest (v nadaljevanju: Odlok) opredelila kot lokalno cesto. Razlastitve ni mogoče izvesti na nadomestni podlagi. Test sorazmernosti ni bil ustrezen; potencialni uporabnik poti si svojo korist lahko zagotovi z ustanovitvijo služnosti. Možen je torej milejši poseg, ki bi ohranil lastninsko pravico tožeče stranke.

4.Na tožbo se tožena stranka ni odzvala.

5.Mestna občina Ljubljana je vztrajala, da tožeča stranka nima pravnega interesa za tožbo zoper 2. točko izreka odločbe. Javne poti po Zakonu o javnih cestah (v nadaljevanju: ZJC) in Zakonu o cestah (v nadaljevanju: ZCes-1) so ena od kategorij javnih cest. Cesta na nepremičnini tožeče stranke izpolnjuje pogoje za kategorizacijo javne poti in je zato razlastitev mogoča. V prejšnjem postopku se sodišče s tem vprašanjem ni ukvarjalo. Cesta vodi do najmanj štirih nepremičnin, cestni promet po njej pa teče kljub zožitvi (obiski, dostave, izvajalci gospodarskih služb). Služnost omogoča uporabo le služnostnim upravičencem. Ukrep je sorazmeren, saj ne bo prišlo do bistvenih sprememb pri uživanju nepremičnine. Milejša sredstva niso na mestu, ker gre za prevzem ceste.

6.Z nadaljnjo vlogo je tožeča stranka podrobneje predstavila svoja stališča.

Sojenje brez glavne obravnave

S soglasjem strank je sodišče razsodilo na podlagi njunih vlog in pisnih dokazov, brez glavne obravnave (prvi odstavek 279.a člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP in prvi odstavek 22. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-1). Slednji so se odpovedale (listovne številke spisa 25, 26 in 27; drugi odstavek 279.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavek 22. člena ZUS-1).

Dokazni postopek

7.Tožeča stranka lahko v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj tega ni storila že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1).

8.Tožeča stranka je z vlogo z dne 24. 8. 2021 izročila redna izpisa iz zemljiške knjige z dne 9. 7. 2021 in izris prostorskega portala z oznakami stika z javno cesto (priloge A4).

9.Sodišče omenjenih listin ni vzelo v obzir. Nastali sta po izdaji izpodbijane odločbe. Poleg tega nista bili predlagani pravočasno - v tožbi.

10.Prebralo pa je ostale listine (priloge A1 do A3, B1, B2, C1) in upravni spis številka 352-21/2014 (prvi odstavek 279.a člena ZPP in prvi odstavek 22. člena ZUS-1).

Materialno pravo

11.Lastninska pravica na nepremičnini se lahko v javno korist odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini pod pogoji, ki jih določa zakon (69. člen Ustave Republike Slovenije).

12.Če ob uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (v nadaljevanju: ZJC-B) obstoječa javna cesta poteka po nepremičninah, ki niso bila v lasti Republike Slovenije ali občin, se lahko lastninska pravica odvzame ali omeji proti odškodnini ali nadomestilu v naravi v posebnem postopku razlastitve, določenem v 19. členu tega zakona. Za ta poseben postopek razlastitve se uporabljajo 92. do 114. člen Zakona o urejanju prostora.

13.Lastninska pravica na nepremičnini se lahko odvzame proti odškodnini ali nadomestilu v naravi (razlastitev) ali omeji s pravico uporabe za določen čas, kakor tudi obremeni z začasno ali trajno služnostjo (prvi odstavek 92. člena ZUreP-1). Razlastitev ter omejitev ali obremenitev lastninske pravice je dopustna le v javno korist in pod pogojem, da je za dosego javne koristi nujno potrebna in da je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino (drugi odstavek 92. člena ZUreP-1). Razlastitev ter omejitev ali obremenitev lastninske pravice ni dopustna, če država oziroma občina razpolaga z drugo ustrezno nepremičnino za dosego istega namena (tretji odstavek 92. člena ZUreP-1).

14.Šteje se, da je javna korist za razlastitev nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta ugotovljena, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po njej poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC. Slednji določa, da so javne ceste prometne površine splošnega pomena za cestni promet, ki jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih.

K I. točki izreka

15.Tožba ni utemeljena.

16.Tožbene navedbe je v grobem mogoče strniti v sledeče očitke toženi stranki. Obravnavana površina je razglašena za lokalno cesto, izpolnjuje pa kriterije za javno pot. Zemljišče se ni uporabljalo v ta namen. Postopek razlastitve je bil sprožen zaradi interesa lastnika ene nepremičnine. Poseg ni nujen in sorazmeren, edini potencialni koristnik bi si lahko uporabo zagotovil drugače (s služnostjo ali preko instituta nujne poti).

17.Po Ustavi je razlastitev odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist. Ustavno sodišče Republike Slovenije je o tem zapisalo: "Javni interes, ki opravičuje odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičninah, pa mora biti opredeljiv, stvarno upravičen in ustavno legitimen. Ukrepi za dosego cilja, temelječega na javnem interesu, morajo biti primerni in nujni. Izkazana pa mora biti tudi sorazmernost med posegom v lastninsko pravico in njegovimi učinki. Zato je razlastitev v našem pravnem sistemu, ki sledi zahtevam 69. člena Ustave, urejena tako, da je za konkretni primer, tj. za konkretno zemljišče, treba v ustreznem postopku ugotoviti, ali so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist."

18.Odvzem lastninske pravice na nepremičnini ali njenem delu je gotovo najtežji poseg, možen pa je le pod pogoji, ki jih določa zakon.

19.Tak zakon je ZJC-B. Uvedel je postopek odvzema ali omejitve lastninske pravice na zemljiščih, ki niso v lasti države ali občin in po katerih poteka javna cesta (prvi odstavek 19. člena ZJC-B). Sprejetje teh pravil (19. člen ZJC-B) je posledica razveljavitve 85. člena ZJC s strani Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Njegov namen je bila poenostavitev razlastitve obstoječih cest na zemljiščih v zasebni lasti.

20.Odvzem lastninske pravice na zemljiščih z javnimi cestami se razlikuje od razlastitve po ZUreP-1. Gre za specialno ureditev; 92. do 114. člen ZUreP-1 pridejo v poštev le, če ZJC-B ne določa drugače (drugi odstavek 19. člena ZJC-B). Ta je med drugim opredelil javno korist za razlastitev teh nepremičnin (in s tem izključil uporabo tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1): podana je, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po njih poteka cestni promet. Slednje pomeni, da prometne površine splošnega pomena vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih (tretji odstavek 19. člena ZJC-B in prvi odstavek 2. člena ZJC). Prosta uporaba obsega koriščenje s strani vseh ali določenih vrst cestnega prometa.

21.O tem, da kategorizacija javnih cest na zasebnih zemljiščih ne more povzročiti prenosa lastninske pravice, je bilo prelitega že veliko črnila. To je večkrat naglasilo Ustavno sodišče Republike Slovenije, nazadnje v odločbi U-I-172/21-12 z dne 15. 6. 2023. Vrhovno sodišče Republike Slovenije pa je poudarilo, da taka kategorizacija ni ustavna.

22.Drži, da je Mestna občina Ljubljana obravnavano zemljišče v Odlok uvrstila kot lokalno cesto, podkategorija mestna ali krajevna cesta (zaporedna številka 809, 6. člen Odloka in drugi odstavek 2. člena Odloka). Določitev napačne kategorije javne ceste pa ne omaje dejstva, ki ga je potrdil izvedenec: da zemljišče izpolnjuje kriterije za javno pot po ZJC, ZCes-1 in Uredbi o merilih za kategorizacijo javnih cest. Javna pot je po ZJC, kot tudi po ZCes-1 in Uredbi ena od javnih cest.

23.Tako je izvedenec zaključil, da je predmetno zemljišče dostopna cesta, ki povezuje več stanovanjskih objektov z vpadnico - cesto višje kategorije, je utrjena in v asfaltni izvedbi (strani 6 in 7 izvedenskega mnenja z dne 4. 9. 2020). Kot taka ustreza predpisanim merilom javne poti in s tem javne ceste.

24.Sodišče zato ne dvomi, da so kriteriji za javno pot po ZJC, ZCes-1 in Uredbi izpolnjeni. Zemljišče služi neposrednemu povezovanju dela naselja (stanovanjskih hiš) z javno cesto višje kategorije (zbirna prometna funkcija; 14. točka prvega odstavka 14. člena ZJC, 25. točka prvega odstavka 2. člena ZCes-1; druga alineja prvega odstavka 4. člena, 6. člen in drugi odstavek 9. člena Uredbe; strani 6 in 7 izvedenskega mnenja z dne 4. 9. 2020). Nenazadnje tožeča stranka trditvam o navezovanju prometa niti ni določno oporekala. Nasprotno, priznala je, da so poleg njene stanovanjske hiše, z B. cesto povezane še dve in eno zemljišče.

25.Dalje, izvedenec je, v oziru na tehnične lastnosti zemljišča in njegovo povezovalno funkcijo ugotovil, da je omogočen lokalni (cestni) promet (stran 7 izvedenskega mnenja z dne 4. 9. 2020).

26.Posledično sodišče tožbenim navedbam, da je "kot dejanski potek cestnega prometa mogoče razumeti le primer, ko po neki površini poteka cestni promet na način, da bi tam redno in neovirano vozili vsi" ni sledilo. Takega pogoja tretji odstavek 19. člena ZJC-B (v zvezi s prvim odstavkom 2. člena ZJC) ni predpisal. Postavil je zahtevo, da na obstoječi javni cesti poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC. Z njim pa je zakonodajalec opisal pojem javne ceste, katere uporaba je prosta, na način in pod pogoji, določenimi s predpisi.³⁰ Kot je vidno iz sledečega člena, so javne ceste državne in občinske (delitev javnih cest; prvi odstavek 3. člena ZJC in prvi odstavek 39. člena ZCes-1), ki sodijo v več kategorij (kategorizacija javnih cest; drugi odstavek 3. člena ZJC in tretji odstavek 39. člena ZCes-1). Med občinske ceste spadajo tudi lokalne ceste in javne poti (drugi odstavek 3. člena ZJC; tretji odstavek 39. člena ZCes-1). Na dlani je sklep, da je javna cesta širši pojem, ki zajema vse od kolesarskih poti, preko javnih poti do avtocest. S posamezno kategorijo javne ceste pa je (med ostalim) začrtan njen namen oziroma uporaba.³¹

27.Ravno zadnje pa je tožeča stranka spregledala. Javna pot po ZJC je občinska cesta, ki ne izpolnjuje meril za lokalno cesto ali pa je namenjena le določenim vrstam udeležencem v prometu (14. točka prvega odstavka 14. člena ZJC) oziroma po ZCes-1 občinska javna cesta, ki ne dosega meril za lokalno cesto in navezuje promet na javne ceste enake ali višje kategorije (25. točka prvega odstavka 2. člena ZCes-1). Po Uredbi pa se javne ceste v naseljih, katerih pretežna prometna funkcija je dostop do posameznih lokacij v zaključenih prostorskih enotah, to je stanovanjskih soseskah, blokovnih in individualnih gradnjah (ulice, stanovanjske ceste in druge dostopne ceste) kategorizirajo kot javne poti (šesti odstavek 4. člena Uredbe). V vseh primerih je nedvoumno, da javna pot ne omogoča "redne in neovirane vožnje vseh", temveč omejeno rabo, skladno z ZJC oziroma ZCes-1, Uredbo in ostalimi predpisi, ki urejajo cestni promet.

28.Nadaljnje trditve o neobstoju cestnega prometa in parkiranju niso umestne. Cestni promet je promet vozil, pešcev in drugih udeležencev cestnega prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet (2. točka prvega odstavka 3. člena Zakona o pravilih cestnega prometa;³² ³³). V tej luči prebivalci treh stanovanjskih hiš, njihovi obiskovalci ter lastnik in uporabniki preostale nepremičnine, ki se vozijo ali hodijo po spornem zemljišču tvorijo cestni promet.

29.Neumestna so tudi tožbena zatrjevanja o tem, da javne koristi za razlastitev ni. Kot je vidno iz gornje razlage, zemljišče izpolnjuje kategorizacijska merila za javno pot in po njem poteka cestni promet. Javna korist po tretjem odstavku 19. člena ZJC-B je podana. Tega ne spremeni dejstvo, da bi lahko lastniki sosednjih zemljišč dosegli dostop do svojih nepremičnin s pomočjo služnosti ali nujne poti.

30.Kar pa se tiče testa sorazmernosti, ima ta dve stopnji. Prva obsega abstraktne razlastitvene namene, druga pa razlastitev v konkretnem primeru.³⁴ Poseg je dopusten samo, če je primeren in nujen za varstvo pravic drugih (splošno načelo sorazmernosti³⁵) ter če je sorazmeren v ožjem smislu (načelo proporcionalnosti³⁶). Presoja slednjega se opravi s tehtanjem javnega in zasebnega interesa:³⁷ ali so posledice posega proporcionalne zasledovanim ciljem oziroma koristim, ki bodo nastale.³⁸

31.Upravna enota je s sicer skopo obrazložitvijo zajela omenjene prvine sorazmernosti. Pojasnila je, da je zemljišče v privatni lasti in predstavlja edini dostop do stanovanjskih hiš. Druge ustrezne nepremičnine ni.³⁹ Zemljišče že služi kot javna cesta, uporabljajo jo tudi ostali, nekateri na podlagi služnosti. Tožečo stranko zato ne bodo prizadele negativne posledice (druga stran izpodbijane odločbe). S tem je Upravna enota svojo odločitev utemeljila; razložila je, da je Mestna občina Ljubljana izkazala konkretno javno korist in pri tem preverila, ali je ukrep sorazmeren.

32.Sodišče se strinja s tožečo stranko, da mora biti razlastitev primerno in nujno sredstvo za dosego konkretne javne koristi.⁴⁰ Mestna občina Ljubljana je zahtevala odvzem lastninske pravice na obstoječi javni cesti, po kateri poteka cestni promet (prvi in tretji odstavek 19. člena ZJC-B in prvi odstavek 2. člena ZJC). Izvedenec je potrdil, da to zemljišče izpolnjuje kategorizacijska merila za javno pot in da po njem teče lokalni (cestni) promet. Upravna enota se je oprla na njegovo mnenje in kratko argumentirala še nujnost in sorazmernost razlastitve. S tem je storila, kar ji je naslovno sodišče naložilo v prejšnjem sojenju: pretehtala obstoj javne koristi v luči navedb tožeče stranke.

33.Na tem mestu sodišče ponavlja, da zemljišče opravlja zbirno prometno funkcijo in povezuje več stanovanjskih objektov s cesto višje kategorije. S tega vidika so sledeča tožbena razglabljanja o številu stavb in možnosti vzpostavitve služnosti, kot dogajanju v času urejanja ulice brezpredmetna.

34.Navedbe o neupravičeni prevalitvi dokaznega bremena in neizvedbi dokazov pa je tožeča stranka zgolj navrgla. Ti očitki so splošne narave, zato se sodišče o njih ni moglo izreči.⁴¹

35.Izpodbijana odločba je pravilna in zakonita. Sodišče je zato tožbo zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

36.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

-------------------------------<br>¹ Objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, številki: 70/2005 z dne 26. 7. 2005 in 33/2008 z dne 4. 4. 2008.<br>² Objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, številke: 29/1997 z dne 23. 5. 1997, 18/2002 z dne 28. 2. 2002, 92/2005 z dne 18. 10. 2005, 45/2008 z dne 9. 5. 2008, 42/2009 z dne 5. 6. 2009, 109/2009 z dne 29. 12. 2009 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-224/00-15 z dne 9. 5. 2002.<br>³ Objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, številke: 109/2010 z dne 30. 12. 2010, 48/2012 z dne 26. 6. 2012, 46/2015 z dne 26. 6. 2015, 10/2018 z dne 21. 2. 2018 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-37/12-17 z dne 8. 5. 2014.<br>⁴ Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 26/1999 z dne 15. 4. 1999, 96/2002 z dne 14. 11. 2002, 110/2002 z dne 18. 12. 2002, 2/2004 z dne 15. 1. 2004, 52/2007 z dne 12. 6. 2007, 45/2008 z dne 8. 5. 2008, 74/2012 z dne 8. 10. 2012, 10/2017 z dne 27. 2. 2017, 32/2018 z dne 11. 5. 2018 in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije številke U-I-255/99-28 z dne 5. 6. 2003, U-I-145/03-9 z dne 23. 6. 2005, Up-258/03-14 z dne 22. 9. 2005, U-I-55/04-10 ter Up-90/04-15 z dne 6. 4. 2006, U-I-146/07-34 z dne 13. 11. 2008, U-I-279/08-8 z dne 17. 12. 2008, U-I-279/08-14 z dne 9. 7. 2009, U-I-164/09-13 z dne 4. 2. 2010, U-I-200/09-14 z dne 20. 5. 2010, U-I-161/10-12 z dne 9. 12. 2010, U-I-74/12-6 z dne 13. 9. 2012, U-I-290/12-9 z dne 25. 4. 2013, U-I-134/10-28 z dne 24. 10.2013 ter U-I-48/11-10, Up-274/11-9 z dne 16. 1. 2014, U-I-74/14-9 z dne 17. 6. 2016 in U-I-5/16-9 z dne 19. 1. 2017.<br>⁵ Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 105/2006 z dne 12. 10. 2006, 62/2010 z dne 14. 8. 2010, 109/2012 z dne 31. 12. 2012, 49/2023 z dne 28. 4. 2023 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009.<br>⁶ Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 232/2017 z dne 30. 1. 2019, 12. točka, X Ips 147/2016 z dne 24. 1. 2018, 10. točka, X Ips 265/2015 z dne 30. 8. 2017, 16. točka, X Ips 341/2015 z dne 7. 12. 2016, 10. in 11. točka ter številne druge.<br>⁷ Izpisa sta datirana 9. 7. 2021.<br>⁸ Primerjaj sodbo in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 476/2013 z dne 5. 2. 2015, 32. točka ter sodbo I Up 168/2019 z dne 9. 10. 2019, 14. točka.<br>⁹ Objavljena v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 33/1991 z dne 28. 12. 1991, 42/1997 z dne 17. 7. 1997, 66/2000 z dne 26. 7. 2000, 24/2003 z dne 7. 3. 2003, 69/2004 z dne 24. 6. 2004, 68/2006 z dne 30. 6. 2006 in 47/2013 z dne 31. 5. 2013.<br>¹⁰ Zakon je bil objavljen 18. 10. 2005, dan pozneje je začel veljati.<br>¹¹ Objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije številka 92/2005 z dne 18. 10. 2005.<br>¹² Prvi odstavek 3. člena ZJC je določal, da so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske ceste pa v lasti občin.<br>¹³ Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 110/2002 z dne 18. 12. 2002, 8/2003 z dne 24. 1. 2003 in 61/2017 z dne 2. 11. 2017.<br>¹⁴ Odločba U-I-224/00-7 z dne 9. 5. 2002, 21. točka.<br>¹⁵

Lovro Šturm: Komentar Ustave Republike Slovenije dopolnitev - A, Fakulteta za državne in evropske študije, Ljubljana, 2011, stran 1004.

Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 171/2014 z dne 10. 12. 2015, 14. točka.

Gre za zgoraj citirano odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-224/00-7 z dne 9. 5. 2002 in Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije številka 54/2005 z dne 21. 7. 2005, stran 44.

Primerjaj še sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 11/2022 z dne 13. 7. 2022, 12. točka.

Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije številka 54/2005 z dne 21. 7. 2005, stran 55.

Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 171/2014 z dne 10. 12. 2015, 14. točka.

Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 23/2021 z dne 23. 8. 2023, 14. točka.

Javna korist po ZUreP-1 je izkazana, če je nepremičnina predvidena v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu (tretji odstavek 93. člena ZUreP-1).

Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 11/2022 z dne 13. 7. 2022, 12. točka.

Odločbe U-I-119/19-14 z dne 16. 6. 2022, 11. točka, U-I-27/19-15 z dne 9. 9. 2021, 8. točka, U-I-289/12-10 z dne 24. 1. 2013, 6. točka, U-I-200/10-9 z dne 6. 7. 2011, 7. točka, U-I-72/10-7 z dne 6. 7. 2011, 7. točka, U-I-305/06-10 z dne 15. 5. 2008, 9. točka, U-I-42/06-6 z dne 20. 3. 2008, 7. točka, U-I-240/05-6 z dne 15. 3. 2007, 7. točka, U-I-18/06-6 z dne 20. 3. 2006, 7. točka, U-I-387/02-16 z dne 8. 11. 2002, 5. točka, U-I-244/00-7 z dne 8. 5. 2002, 26. točka.

Glej 19. točko te odločbe.

Glej sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 11/2022 z dne 13. 7. 2022, 14. točka.

H kategorizaciji cest je Direkcija Republike Slovenije dala pozitivno mnenje (9. člen Odloka in drugi odstavek 17. člena Uredbe).

Objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije, številke: 49/1997 z dne 8. 8. 1997, 113/2009 z dne 31. 12. 2009 in 109/2010 z dne 30. 12. 2010.

Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 317/2015 z dne 18. 10. 2017, 9. točka.

Podčrtalo sodišče.

Kategorija javne ceste določa funkcijo javne ceste, ki jo ima za prometno povezovanje v določenem prostoru ter njene tehnične in druge lastnosti, ki omogočajo hitro, varno in za okolje čim manj obremenjujoče odvijanje prometa v tem prostoru (2. člen Uredbe).

Ta pride v poštev po drugem odstavku 14. člena ZJC oziroma drugem odstavku 3. člena ZCes-1.

Objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, številke: 109/2010 z dne 30. 12. 2010, 57/2012 z dne 27. 7. 2012, 63/2013 z dne 26. 7. 2013, 68/2016 z dne 4. 11. 2016, 54/2017 z dne 29. 9. 2017, 69/2017 z dne 8. 12. 2017, 92/2020 z dne 29. 6. 2020 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-89/15-13 z dne 30. 11. 2017.

Lovro Šturm: Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za državne in evropske študije, Ljubljana, 2010, stran 669: "Pri abstraktnem tehtanju gre zlasti za vprašanje, kateri javni interesi so sploh lahko tako "težki", da odtehtajo razlastitev kot najhujši poseg v lastnino".

Odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-18/02 z dne 24. 10. 2003, 25. točka in U-I-244/00-7 z dne 19. 10. 2000, 20. točka.

Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-18/02 z dne 24. 10. 2003, 25. točka. Tako tudi Lovro Šturm: Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za državne in evropske študije, Ljubljana, 2010, strani 668 in 675.

Lovro Šturm: Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za državne in evropske študije, Ljubljana, 2010, stran 675. Primerjaj še odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-224/00 z dne 9. 5. 2002, 20. točka.

Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-18/02 z dne 24. 10. 2003, 25. točka.

Nasprotovanje tožeče stranke je ostal na splošni ravni; preprosto je vztrajala, da obstaja drug dostop. Glej opombo 41.

Tako imenovani "ultimum remedium". Lovro Šturm: Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za državne in evropske študije, Ljubljana, 2010, stran 675.

Prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in prvi odstavek 30. člena ZUS-1. Tožbene navedbe so okvir sodne presoje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke (drugi odstavek 2. člena ZUS-1), z njimi se določi obseg želenega sodnega varstva in s tem tožbeni predlog (sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 296/2016 z dne 7. 12. 2016, 6. točka). Primerjaj mag. Miroslava Dobravec Jalen: Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) s komentarjem, GV Založba 2019, stran 196.

Zveza:

Zakon o javnih cestah (1997) - ZJC - člen 2, 2/1, 3, 3/1, 3/2, 3/6 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (2005) - ZJC-B - člen 19, 19/2, 19/3 Zakon o cestah (2010) - ZCes-1 - člen 39, 39/1, 39/3, 39/7

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.