Jedro

Stroškovni zahtevek se mora pravočasno uveljaviti. Do kdaj lahko stranka zahteva povrnitev stroškov, je odvisno od tega, ali se izda odločba na podlagi obravnavanja ali brez poprejšnjega obravnavanja oziroma ali so nastopile okoliščine, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave.

Sodna praksa je izrekla, da tožba ni predlog iz tretjega odstavka 163. člena ZPP, zaradi česar lahko tožnik po izdaji zamudne sodbe zahteva povrnitev stroškov po sedmem odstavku 163. člena ZPP.

Za razlago, za katero se zavzema pritožnica, in sicer da bi morala imeti tožnica po izdaji sklepa z dne 22. 8. 2016 možnost, da v petnajstih dneh priglasi dodatne stroške pooblaščenca za sprejemanje pisanj, ni najti podlage. Taka razlaga pa tudi ne reši problema „spirale“, ko tožeča stranka vedno znova priglaša stroške pooblaščenca za sprejemanje pisanj, slednji pa vedno znova zaradi vročanja novih sklepov o odmeri stroškov toženi stranki.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se predlog tožeče stranke za povrnitev stroškov z dne 25. 8. 2016 zavrže. 2. Zoper citirani sklep je tožeča stranka iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka vložila pritožbo. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu zahtevku za povrnitev stroškov v celoti ugodi ter toženi stranki naloži še, da v 15 dneh od prejema sklepa sodišča druge stopnje tožeči stranki povrne stroške te pritožbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, pri čemer naj odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločitev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v zadevnem sporu dne 30. 6. 2016 izdalo sklep, s katerim je toženi stranki (tuji pravni osebi s sedežem v Nemčiji) postavilo začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj - odvetnika A.A. (list. št. 24).

5. Istega dne je izdalo tudi zamudno sodbo VIII Pg 3117/2015 in jo skladno s prej izdanim sklepom dne 1. 7. 2016 vročilo pooblaščencu za sprejemanje pisanj A.A. in pooblaščencu tožeče stranke B.B. 6. Tožeča stranka je dne 14. 7. 2016 podala vlogo (poimenovano predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških, list. št. 38), v kateri je priglasila pravdne stroške, med drugim tudi strošek pooblaščenca za vročanje(1) po sklepu sodišča prve stopnje z dne 8. 7. 2016 (s katerim je bilo na predlog pooblaščenca A.A. odločeno, da se mu iz založenega predujma na njegov TRR izplača znesek 26,95 EUR).

7. O tem predlogu je sodišče prve stopnje odločilo dne 18. 7. 2016 - stroške je tožeči stranki priznalo, jih odmerilo ter jih v plačilo naložilo toženi stranki. Sklep je bil dne 17. 8. 2016 (ponovno) vročen pooblaščencu za sprejemanje pisanj A.A. in pooblaščencu tožeče stranke B.B. 8. Pooblaščenec za sprejemanje pisanj je dne 18. 8. 2016 spet priglasil stroške. Tokrat zaradi obvestila tožene stranke o sklepu z dne 18. 7. 2016 in sodišče prve stopnje je dne 22. 8. 2016 sklenilo, da se pooblaščencu za sprejemanje pisanj A.A. iz založenega predujma na njegov TRR izplača (še) znesek 26,51 EUR.

9. Ta sklep je bil tožeči stranki vročen 24. 8. 2016 in takoj naslednji dan je slednja (ponovno) podala predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških (list. št. 52). Zahtevala je povrnitev 1. stroška pooblaščenca za vročanje po sklepu sodišča z dne 22. 8. 2016 v višini 26,51 EUR; 2. stroška (te) vloge po tar. št. 19/4 (50 točk + 22 % DDV) ter 3. stroška pooblaščenca za vročanje v višini 26,51 EUR, ki ga bo pooblaščenec še priglasil, in sicer za obvestilo toženi stranki o sklepu, ki bo izdan na podlagi predmetne vloge, skupaj v višini 81,02 EUR.

10. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ta predlog zavrglo. To pa z obrazložitvijo, da je do vložitve omenjenega predloga z dne 25. 8. 2016 že potekel petnajstdnevni prekluzivni rok, ki ga določa sedmi odstavek 163. člena Zakona o pravdnem postopku(2) (v nadaljevanju ZPP). Pritožbeno sodišče se takšnemu stališču iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, pridružuje.

11. Stroškovni zahtevek se mora pravočasno uveljaviti. Do kdaj lahko stranka zahteva povrnitev stroškov, je odvisno od tega, ali se izda odločba na podlagi obravnavanja ali brez poprejšnjega obravnavanja (tretji odstavek 163. člena ZPP) oziroma ali so nastopile okoliščine, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave (sedmi odstavek 163. člena ZPP).

12. Sodna praksa je izrekla, da tožba ni predlog iz tretjega odstavka 163. člena ZPP (ki določa, da mora povrnitev stroškov stranka zahtevati najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških; če pa gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja, mora stranka zahtevati povrnitev stroškov v predlogu, o katerem naj odloči sodišče), zaradi česar lahko tožnik po izdaji zamudne sodbe zahteva povrnitev stroškov po sedmem odstavku 163. člena ZPP.

13. Tudi v predmetnem postopku je bila izdana zamudna sodba. Tožeči stranki je bila vročena 1. 7. 2016 in je rok iz sedmega odstavka 163. člena ZPP potekel 17. 8. 2016. Znotraj tega roka pa je tožeča stranka podala (le) zahtevo za povrnitev stroškov z dne 14. 7. 2016 (v kateri je med drugim priglasila tudi stroške pooblaščenca za sprejemanje pisanj(3)), zaradi česar je sodišče prve stopnje dne 18. 7. 2016 izdalo sklep, s katerim je toženi stranki naložilo, da mora stroške postopka v višini 675,93 EUR v roku 15 dni (od prejema sklepa) povrniti tožeči stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka petnajstdnevnega roka dalje do plačila.

14. Ni pa tožeča stranka znotraj roka iz sedmega odstavka 163. člena ZPP vložila drugega predloga (tj. predloga z dne 25. 8. 2016). In ker je ta rok prekluziven, je posledica zamude izguba pravice stranke, ki zahteva povračilo stroškov. Prepozno zahtevo mora sodišče zato zavreči. To je v obravnavanem primeru pravilno storilo tudi prvostopenjsko sodišče. Za razlago, za katero se zavzema pritožnica, in sicer da bi morala imeti tožnica po izdaji sklepa z dne 22. 8. 2016 možnost, da v petnajstih dneh priglasi dodatne stroške pooblaščenca za sprejemanje pisanj, namreč ni najti podlage (zaradi česar je pritožba v tem delu neutemeljena). Takšna razlaga pa tudi ne reši problema „spirale“, ko tožeča stranka vedno znova priglaša stroške pooblaščenca za sprejemanje pisanj, slednji pa vedno znova zaradi vročanja novih sklepov o odmeri stroškov toženi stranki.

15. Poleg tega po presoji pritožbenega sodišča ni res, da tožeča stranka v vlogi z dne 14. 7. 2016 ni mogla predvideti vseh stroškov, ki bodo še nastali v zvezi s pooblaščencem za sprejemanje pisanj. Tožeča stranka je namreč ob priglasitvi pravdnih stroškov dne 14. 7. 2016 lahko utemeljeno pričakovala (sploh upoštevaje izdano zamudno sodbo), da ji bo sodišče prve stopnje pravdne stroške priznalo, sklep pa - prek pooblaščenca za sprejemanje pisanj - vročalo toženi stranki (saj je le-ta glede na uspeh v pravdi tista, ki jih je dolžna nositi). Že v tej vlogi bi zato stroške pooblaščenca za sprejemanje pisanj lahko oziroma mogla priglasiti (enako, kot je to kasneje storila v predlogu z dne 25. 8. 2016, ko je poleg že odmerjenih 26,51 EUR stroškov pooblaščenca za vročanje po sklepu sodišča z dne 22. 8. 2016, priglasila tudi strošek pooblaščenca za vročanje v višini 26,51 EUR, ki ga bo ta še priglasil, in sicer za obvestilo toženi stranki o sklepu, ki bo izdan na podlagi te vloge z dne 25. 8. 2016, in navedla, da v nasprotnem primeru pademo v začaran krog, kjer tožeča stranka konstantno priglaša stroške pooblaščenca za vročanje, ta pa jih konstantno priglaša zaradi obveščanja tožene stranke o novem sklepu). Nenazadnje je bila z višino stroška pooblaščenca za vročanje seznanjena že s sklepom z dne 8. 7. 2016. 16. Ker stroški v višini 26,51 EUR niso bili priglašeni že v zahtevi z dne 14. 7. 2016, v nasprotju z zatrjevanji pritožnice sklepa o stroških tudi ni bilo mogoče izdati na podlagi pravila 325. člena ZPP (dopolnilna sodba oziroma dopolnilni sklep(4) ).

17. Uveljavljani pritožbeni razlogi so torej neutemeljeni. Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

18. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije z njeno vložitvijo povezane stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Ki je nastal zaradi vročanja zamudne sodbe tuji pravni osebi v Nemčijo.

Op. št. (2): Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 121/08 - skl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US, 6/14, 10/14 - odl. US, 48/14 in 48/15 - odl. US.

Op. št. (3): Sodišče prve stopnje je dne 8. 7. 2016 namreč odločilo, da se pooblaščencu A.A. iz založenega predujma izplača znesek 26,95 EUR Op. št. (4): Če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo, ali ni odločilo o delu zahtevka, lahko stranka v petnajstih dneh od prejema sodbe predlaga pravdnemu sodišču, naj se sodba dopolni.