Jedro

Po določbi 569. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) mora zakupodajalec izročiti zakupniku zakupljeno stvar v dobrem stanju, skupaj z njenimi pritiklinami. Stvar je v dobrem stanju, če je v stanju, ki ga določa pogodba, če ni pogodbe, pa v stanju, da lahko rabi namenu, za katerega je pogodba sklenjena. Ker sta stranki že v zakupni pogodbi dogovorili, da je stružnica brez določenih delov, je šteti, da je bila stružnica v dobrem stanju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da mora toženec tožniku izročiti stroj za izdelavo ključev znamke J. na domu tožnika na Jesenicah, Cesta na Golico 10c, ali mu plačati 320.000,00 SIT kot odškodnino za stroj za izdelavo ključev ter zakonske zamudne obresti od dneva vložitve tožbe dalje do plačila (točka 1 izreka). V točki 2 izreka je odločilo, da je toženec dolžan plačati tožniku zakupnino za stružnico znamke W.. model št. 17837 v višini 120.666,00 SIT skupaj z zamudnimi obrestmi, kot so razvidne iz izreka sodbe prve stopnje. V točki 3 izreka je odločilo, da mora toženec tožniku plačati zakupnino za stroj za izdelavo ključev v višini 172.925,00 SIT z obrestmi, kot so razvidne iz izreka sodbe prve stopnje. Odločilo je tudi, da mora toženec tožniku povrniti njegove pravdne stroške v višini 193.893,90 SIT (4. točka izreka). Zoper to sodbo se je laično pritožil toženec. V pritožbi navaja, da se s sodbo ne strinja, saj mu tožnik ni hotel izstaviti niti enega potrdila o prejemu denarja za najemnino strojev, da bi s tem lahko uveljavil olajšave pri odmeri davkov. Poleg tega stružnica ni bila v obratovalnem stanju, kakor navaja tožeča stranka. V stroj je veliko vložil, da je bil izpraven. Stroj je bil brez držala za stružne nože, brez vrtalnega konjička, brez stružne glave ("Amerikanka"), brez črpalke za hladilno tekočino, kakor tudi brez kompletov zobnikov za rezanje navojev. Stroj brez tega orodja je neuporaben. Tožnik mu je obljubil manjkajoče dele, ker je vedel, kje se nahajajo. Stroj je bil zaplenjen na carini, kjer ga je tudi kupil, lastnik stroja pa je že prej odpeljal vse manjkajoče rezervne dele in orodja. Tožnik je na pritožbo toženca odgovoril in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbo toženca zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Pritožba ni utemeljena. Po določbi 569. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) mora zakupodajalec izročiti zakupniku zakupljeno stvar v dobrem stanju, skupaj z njenimi pritiklinami. Stvar je v dobrem stanju, če je v stanju, ki ga določa pogodba, če ni pogodbe, pa v stanju, da lahko rabi namenu, za katerega je pogodba sklenjena. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta pravdni stranki v zakupni pogodbi ugotovili, da je stružnica brez glave "Amerikanke", brez glave za upenjanje nožev in brez "konjička", poleg tega pa ni nobenih rezervnih delov ali ostalega orodja. Ker sta torej stranki že v zakupni pogodbi dogovorili, da je stružnica brez določenih delov, je šteti, da je bila stružnica v dobrem stanju. Ker je tak dogovor pravdnih strank razviden iz pisne pogodbe med strankama, pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje, ki tožencu, ki je navajal, da je bilo dogovorjeno drugače, ni verjelo. Toženec s ponavljanjem svojih navedb iz postopka na prvi stopnji pravilnosti dokazne ocene sodišča prve stopnje ne more omajati, v kolikor pa podrobneje navaja, katerih delov vse stružnica ni imela, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da te navedbe predstavljajo nova dejstva, ki jih toženec v pritožbi ne sme navajati (prvi odstavek 337. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pravilnost odločitve sodišča prve stopnje preizkusilo glede na dejstvo, ki ga je toženec zatrjeval že v postopku na prvi stopnji ( da stružnica "ni kompletna"). Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, sta pravdni stranki v zakupni pogodbi ugotovili tudi, da je bila stružnica v delovnem stanju. Pritožbenega sodišča zato nasprotne navedbe toženca v pritožbi ne prepričajo. Dejstvo, ki ga navaja toženec v pritožbi, da mu tožnik za že plačane zneske zakupnine ni izročil potrdil, na podlagi katerih bi lahko uveljavil olajšave pri odmeri davkov, ne more v ničemer vplivati na toženčevo obveznost, da plača še ne plačane zneske zakupnine, ki jih tožeča stranka zahteva s tožbo. Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere mora na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo toženca zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).