Jedro

Formalnim pogojem po četrtem odstavku 367.b člena ZPP predlagatelj ni zadostil, saj le posplošeno zatrjuje posamezne kršitve, ki naj bi predstavljale revizijske razloge, poleg tega pa – razen s prepisom zakonske dikcije – ni navedel nobenih okoliščin, ki bi kazale, da bi bilo vprašanje tako pomembno, da utemeljuje odločanje vrhovnega sodišča.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Toženec vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba in potrjena sodba sodišča prve stopnje. Z njo je bilo razsojeno, da je dolžan tožnici plačati 4.566,97 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 3. 2001 do plačila, zavrnjen pa je bil njegov nasprotni tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti dogovora, ki sta ga pravdni stranki sklenili 28. 7. 2000, iz katerega izvira tožnici prisojeni znesek. V predlogu toženec obširno ponavlja vse (zlasti tudi dejanske) navedbe, ki jih je podal v postopku do pravnomočne odločitve v zadevi, povzema odločitvi sodišča prve in druge stopnje, na koncu pa navede, da je bilo sodišče dolžno po uradni dolžnosti presojati veljavnost pogodbe ne glede na njegove navedbe. Kadar je obličnost pogoj za veljavnost pravnega posla, sodišče po uradni dolžnosti ugotavlja, ali je pogodba veljavna ali ne, ne glede na to ali so stranke med postopkom na to opozarjale. Meni, da je višje sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je toženi stranki očitalo, da ni izkazala, da pritožbene navedbe glede obličnosti pogodbe brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma predložiti tekom pravdnega postopka. Pri tem je pomembno, da je sodišče obravnavalo posojilno pogodbo kot del sporazuma o delitvi skupnega premoženja, kar tožeča stranka ni zatrjevala tako, da tožena stranka ni mogla podati navedb, ki se nanašajo na obličnost pravnega posla med zakoncema. Predlaga, da Vrhovno sodišče predlogu za dopustitev revizije ugodi „glede odločitve o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava. Pojem pravne varnosti ne zajema le razlogov v smislu uveljavljanja ničnosti po 47. členu Zakona o notariatu, ampak tudi druge ničnostne razloge, ki so zajeti v prvem odstavku 103. člena ZOR in na katere mora sodišče v skladu s 109. členom ZOR paziti po uradni dolžnosti.“

2. Predlog ni popoln.

3. Po četrtem odstavku 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; natančno in konkretno mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala. Zakon torej postavlja stroge zahteve o obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije. Tem formalnim pogojem predlagatelj ni zadostil, saj le posplošeno zatrjuje posamezne kršitve, ki naj bi predstavljale revizijske razloge. Uveljavljanje revizijskih razlogov pa samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Tudi ob zelo dobrohotni razlagi vsebine predloga za revizijo, da toženec zastavlja vprašanje obsega uradnega preizkusa ničnosti sporazuma, pa ni mogoče mimo tega, da predlagatelj – razen s prepisom zakonske dikcije – ne navede nobenih okoliščin, ki bi kazale, da je vprašanje tako pomembno, da utemeljuje odločanje vrhovnega sodišča. 4. Vrhovno sodišče je zato predlog na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.