Jedro

Pred izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, katerega predmet je denacionalizirano premoženje, mora sodišče opraviti novo zapuščinsko obravnavo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani dodatni sklep o dedovanju se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo dodatni sklep o dedovanju, s katerim je ugotovilo novo odkrito premoženje, ki ga je zapustnica dobila vrnjenega v postopku denacionalizacije ter ga razdelilo na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju DD 1/2004 s 23.3.2004. 2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo dedič L. Š.. Sklicuje se na vse pritožbene razloge ter sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi. Opozarja na dogovor dedičev, po katerem naj bi vse nepremičnine, pridobljene v postopku denacionalizacije, pripadle njemu ter na določbo prvega odstavka 74. člena ZDEN (1), ki določa, da mora sodišče glede v denacionalizaciji vrnjenega premoženja opraviti nov zapuščinski postopek. Gre za določbo, ki je specialna v razmerju do pravila 221. člena ZD (2).

3. Pritožba je bila vročena ostalim dedičem. Nanjo je odgovoril dedič P. Š. in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožnik trdi, da je sodišče ravnalo v nasprotju s prvim odstavkom 74. člena ZDEN, saj je o novem, v denacionalizaciji vrnjenem zapustničinem premoženju odločilo brez nove zapuščinske obravnave, premoženje pa je razdelilo na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Pritožbeni očitek je utemeljen.

6. Nasprotni argumenti dediča P. Š. v odgovoru na pritožbo so zgrešeni. Predmet izpodbijanega sklepa namreč ni premoženje, glede katerega je pritožnik L. Š. vložil predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju (3.5.2013; list. št. 115), in v njem izrecno navedel, da naj ga sodišče razdeli na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Predmet izpodbijanega sklepa je drugo premoženje in sicer tisto, glede katerega je izdajo dodatnega sklepa o dedovanju predlagal P. Š. (27.3.2013; list. št. 110). Ker je tako, se pritožbenemu sodišču ni bilo treba ukvarjati z morebitnimi pravnimi posledicami procesnega ravnanja, ki bi nasprotovalo načelu venire contra factum proprium.

7. Prav tako je neutemeljena teza P. Š. v odgovoru na pritožbo, češ da nova zapuščinska obravnava ni bila potrebna, ker je bila opravljena že v zvezi z drugim, predhodno denacionaliziranim zapustničinim premoženjem. „Predmet vsake denacionalizacijske odločbe je namreč individualiziran in poseben, zato se v skladu s prvim odstavkom 74. člena ZDEN zavrnjeno premoženje po vsaki denacionalizacijski odločbi opravi nova zapuščinska obravnava in o njem odloči z novim sklepom“ (3).

8. Sodišče prve stopnje je torej napačno uporabilo 74. člen ZDEN (oziroma ga ni uporabilo, pa bi ga moralo), s tem pa je tudi onemogočilo pravilno uporabo 80. člena ZDEN, ki se nanaša na dedne izjave. Na podlagi procesnega pooblastila iz 3. točke 365. člena ZPP (4) je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo. V zvezi z denacionaliziranim premoženjem bo torej moralo sodišče prve stopnje opraviti novo zapuščinsko obravnavo ter udeležencem omogočiti, da se o predmetu odločanja izjavijo.

(1) Zakon o denacionalizaciji (Ur.l. RS, št. 27/91 ter poznejše spremembe),

(2) Zakon o dedovanju (Ur.l. SRS, št. 15/76 ter poznejše spremembe)

(3) Tako odločba VS RS, opr. št. II Ips 723/2009 z dne 11.2.2010 v zelo primerljivi zadevi z obravnavano.

(4) Zakon o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 73/2007-uradno prečiščeno besedilo; ter poznejše spremembe tega predpisa)