Jedro

Zgolj zatrjevanje, da so bila pri sprejemu sprememb temeljnega akta društva kršena pravila, za izkaz pravnega interesa in posledično za udeležbo v upravnem postopku registracije spremembe temeljnega akta društva ne zadostuje.

Izrek

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Ministrstva za notranje zadeve št. 2152-16/2012/3 (1324-12) z dne 11. 10. 2012 odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 15 EUR v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Organ prve stopnje (Upravna enota Ljubljana) je zahtevo A.A. (v nadaljevanju vlagatelj) za priznanje lastnosti stranskega udeleženca v postopku registracije spremembe temeljnega akta Društva B. (v nadaljevanju D.) zavrnila. Ocenila je, da vlagatelj v zahtevi za vstop v postopek kot stranski udeleženec ne izkazuje pravnega interesa v postopku registracije spremembe temeljnega akta društva. Vlagatelj je pravni interes izkazoval s tem, da želi izpodbijati registracijo sprememb temeljnega akta, ker ugotavlja, da so bile spremembe sprejete v nasprotju z določili veljavnega temeljnega akta, sprejetega 14. 11. 2000. Prvostopni organ je ocenil, da ni bila kršena neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist ter da upravni postopek registracije spremembe temeljnega akta društva z ničemer ne posega v neposredno osebno ali pravno korist vlagatelja.

Zoper navedeni sklep se je vlagatelj pritožil, drugostopni organi je pritožbi ugodil, sklep prvostopnega organa odpravil in vlagatelju priznal lastnost stranke v postopku registracije spremembe temeljnega akta D. Po mnenju drugostopnega organa je vlagatelj pravno korist izkazal že z dopisom z dne 6. 4. 2012, s katerim je vložil pritožbo zoper zahtevo za spremembo temeljnega akta D., ki jo je društvo vložilo 21. 2. 2012. V tem dopisu namreč navaja, da so bile spremembe in dopolnitve temeljnega akta društva sprejete v nasprotju z določilom 19. člena veljavnega temeljnega akta, po katerem je za sprejem sprememb temeljnega akta potrebno, da zanje glasujeta najmanj dve tretjini članov. Glede na navedeno je organ druge stopnje ocenil, da je vlagatelj izkazal pravni interes že z navedbo, da je njegovo sodelovanje pri obravnavi sprememb ter razpravljanje in glasovanje na občnem zboru potekalo „v prazno“, s čimer naj bi mu bila kršena pravica, da sodeluje pri delu društva ter da kot član društva opozarja na nepravilnosti pri spremembi temeljnega akta na občnem zboru in na kršenje 19. člena veljavnega Statuta D. D. se z odločitvijo organa druge stopnje ne strinja in vlaga tožbo v kateri predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo drugostopnega organa odpravi, zahteva tudi povrnitev stroškov postopka. Navaja, da ni sporno, da je predlagatelj sodeloval pri obravnavi sprememb Statuta D., s tem pa mu je bilo omogočeno sodelovanje pri delu društva. Na občni zbor je bil vabljen, glede predlaganih sprememb Statuta D. je vložil svoje pripombe, o tem je potekala tudi razprava. Meni, da je prvostopni organ pravilno uporabil 43. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), drugostopni organ pa je to določbo uporabil nepravilno. Po oceni tožeče stranke predlagatelj kot član D. in tudi kot njegov ustanovitveni član pravnega interesa ni izkazal, saj v nobenem od veljavnih predpisov ni mogoče ugotoviti podlage za pridobitev statusa stranke oziroma stranskega udeleženca v postopku registracije sprememb Statuta. Prav tako ni navedel katere osebne pravne koristi bi z udeležbo v postopku registracije sprememb Statuta D. varoval oziroma zasledoval. Tega ni navedla niti tožena stranka. Glede na določbe Zakona o društvih (v nadaljevanju ZDru) posamezni člani društva ne morejo imeti položaja stranke v postopku vpisa sprememb temeljnega akta oziroma Statuta društva v register društev.

Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise, posebnega odgovora na tožbo ni vložila.

Odgovor na tožbo je vložila stranka z interesom – predlagatelj, ki se s tožbenimi navedbami ne strinja. Meni, da je odločitev drugostopnega organa pravilna. Poudarja, da je eden od petih ustanoviteljev društva in prvi predsednik društva do zaključka mandata v letu 2005. Ponovno navaja, kakšne nepravilnosti so se pri sprejetju Statuta dogajale, poleg tega pa mu je bilo s „fiktivno“ javno razpravo onemogočeno, da bi kakorkoli sodeloval pri oblikovanju novega Statuta. Zato mu je bila kršena pravica do sodelovanja in do dela v društvu, ki mu jo daje 12. člen veljavnega Statuta. Ponovno poudarja, da je z načinom, ki ga je izbral sedanji upravni odbor, kršeno določilo 19. člena veljavnega Statuta, da je za sprejetje sprememb Statuta potrebno, da za to glasuje najmanj dve tretjini članov društva. V nadaljevanju obširno pojasnjuje nepravilnosti v delu društva, katere pa sodišče ne povzema, ker se ne nanašajo na pravno in dejansko podlago izpodbijane odločbe.

K točki 1 izreka: Tožba je utemeljena.

Po presoji sodišča ni pravilna odločitev tožene stranke, s katero je ugodila pritožbi predlagatelja in odpravila sklep organa prve stopnje z dne 8. 8. 2012 ter mu priznala lastnost stranke v postopku registracije spremembe Temeljnega akta D. Sodišče meni, da organ druge stopnje ni pravilno uporabil določbe 43. člena ZUP, ki določa, da se ima pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek, zaradi varstva svojih pravnih koristi (prvi odstavek 43. člena ZUP). V drugem odstavku pa je opredeljena pravna korist kot neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. V konkretnem primeru gre za pravice in pravne koristi, ki jih opredeljuje materialni predpis ZDru. V četrtem odstavku 43. člena ZUP je navedeno, da mora oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, v svoji vlogi navesti, v čem je njen pravni interes. Pravni interes pa izkaže, če izkaže in ne zgolj zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Dejanski interes za priznanje lastnosti stranke ne zadošča. To pomeni, da bi moral predlagatelj že v dopisu z dne 6. 4. 2012 izkazati in navesti pravni interes za udeležbo v postopku registracije spremembe temeljnega akta društva. Da mu je bila dana možnost sodelovanja na občnem zboru dne 25. 3. 2012 v postopku ni sporno, čeprav sam meni, da je bila udeležba le „fiktivna“. V postopku je sodeloval, njegove pripombe so bile obravnavane, vendar neupoštevane. S tem mu ni bila, kakor predlagatelj zmotno meni, odvzeta pravica do soupravljanja v društvu. Sodišče se strinja s stališčem prvostopnega organa, da bi moral predlagatelj konkretno opredeliti, katero osebno korist, oprto na zakon ali drug predpis v konkretnem primeru zasleduje. Zgolj zatrjevanje, da so bila pri sprejemu sprememb temeljnega akta društva kršena pravila, pa za izkazovanje pravnega interesa ne zadostuje in ne ustreza definiciji iz drugega odstavka 43. člena ZUP.

Glede na navedeno bo moral drugostopni organ v ponovnem postopku ponovno odločiti o pritožbi predlagatelja in presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za udeležbo v postopku, določeni v 43. členu ZUP.

Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

K točki 2 izreka: Odločitev o stroških postopka temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi sprejetem Pravilniku o spremembi Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Po določbi 1. točke Pravilnika v povezavi s 3. členom Pravilnika se tožniku priznajo stroški v višini 15 EUR, če je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa v postopku ni zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik.