Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zamudnega sklepa zaradi motenja posesti ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Vsaka stranka krije svoje pritožbene stroške.
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi izdalo zamudni sklep, s katerim je ugotovilo, da je toženec motil tožnika v zadnji mirni posesti nepremičnin parc. št. 1806/1 in parc. št. 1806/2, vl. št. 19 k.o. N. J. s tem, da je v steno garaže naredil luknjo v izmeri 40 x 40 cm in s tem tožniku onemogočil nemoteno koriščenje garaže v obsegu, kot jo je tožnik uporabljal desetletja pred tem. Tožencu je naložilo vzpostavitev prejšnjega stanja in mu prepovedalo, da v bodoče s takimi ali podobnimi ravnanji posega v tožnikovo posest. Odločilo je o povrnitvi pravdnih stroškov.
Zoper sklep se toženec pritožuje in kot bistveno navaja, da je sodno varstvo nepotrebno, ker je luknja v zidu že zazidana. Predlaga razveljavitev sklepa.
Tožnik je odgovoril na pritožbo in predlagal, da jo pritožbeno sodišče zavrne.
Pritožba ni utemeljena.
Razlogi, ki jih navaja pritožba, se nanašajo na dejansko stanje. Pritožba namreč trdi, da je pravda nepotrebna, ker je toženec luknjo v garaži že zazidal. Po 2. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. To velja tudi, če je v pravdi zaradi motenja posesti izdan zamudni sklep (424. člen ZPP). Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijanega sklepa tudi v skladu z 2. točko 350. člena ZPP v zvezi s 424. členom ZPP in ugotovilo, da sodišče prve stopnje pri odločanju ni napravilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, prav tako pa je pravilno uporabilo materialno pravo.
Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in sklep potrdilo po 353. členu ZPP v zvezi s 424. členom ZPP.
Vsaka stranka krije svoje pritožbene stroške: tožena zato, ker s pritožbo ni uspela (152. člen ZPP), tožeča pa zato, ker stroški odgovora na pritožbo niso stroški, ki bi bili potrebni za pravdo (1. odstavek 155. člena ZPP).