U-I-294/96

13. 10. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Bojana Pavliča iz Ljubljane na seji dne 13. oktobra 1999

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 86., 109. in 116. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 79/94 in 73/95) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnik izpodbija v izreku tega sklepa navedene člene Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju: Pravila), ki urejajo pravico do slušnega aparata, standard slušnih aparatov in trajnostno dobo slušnih aparatov. Pobudnik meni, da določba 86. člena Pravil, po kateri ima slušno prizadeta oseba pravico do slušnega aparata, med drugim, če je ugotovljeno, da je z njim mogoče doseči zadovoljiv rehabilitacijski učinek, ni v skladu z Ustavo. V besedilu določbe uporabljeni izraz "zadovoljiv" naj bi kazal na podcenjevalni odnos do slušno prizadete populacije. V četrtem odstavku 109. člena določeni standard - slušni aparat brez daljinskega upravljalnika - naj bi bil nesmiseln in nemoralen, saj naj bi bil najbolj primeren slušni aparat z daljinskim upravljalnikom, ki naj bi zaradi praktičnosti upravljanja omogočal tudi najboljšo slušno rehabilitacijo. Trajnostna doba slušnih aparatov, določena v tretji točki 116. člena na pet let, pa naj bi bila neživljenjska glede na hiter tehnični razvoj in na možno hitrejšo obrabo materiala zaradi povečane obremenjenosti.

2.Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: Zavod) pojasnjuje, da je področje pravic do tehničnih pripomočkov urejeno v Pravilih na podlagi 23. in 26. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92, 13/93 in 9/96 - v nadaljevanju: ZZVZZ). Kot standard za slušni aparat je določen aparat, ki zavarovani osebi zagotavlja zadovoljiv slušno rehabilitacijski učinek, to pa naj bi bil tak, ki je za to osebo tudi funkcionalno ustrezen, ne glede na cenovni standard. Če je takih pripomočkov več, je zavarovana oseba upravičena do najcenejšega med njimi. Zavarovana oseba, ki želi boljši ali dražji pripomoček, kot ji je na navedeni način zagotovljen iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja, mora razliko v ceni plačati sama (oziroma zavarovalnica, če je oseba prostovoljno zavarovana za doplačila). O lastnostih slušnega aparata, ki ustreza posamezniku, odloči zdravnik. Oseba lahko izbere pripomoček katerega koli proizvajalca, vendar Zavod poravna ceno za najcenejši aparat, ki ga je mogoče kupiti na slovenskem trgu in ima take lastnosti, ki ustrezajo odločitvi zdravnika. Pri slušnih aparatih z daljinskim upravljalcem se sam slušni aparat ne razlikuje od drugih aparatov, gre le za razliko v upravljanju tega aparata, zato mora zavarovanec razliko v ceni plačati sam.

Glede trajnostne dobe Zavod pojasnjuje, da ta ni absolutna, in da ima zavarovana oseba med drugim pravico do novega pripomočka pred iztekom trajnostne dobe, če nastopijo anatomske in funkcionalne spremembe, zaradi katerih je postal pripomoček neustrezen. Pri pripravi strokovnih kriterijev za pridobitev posameznega tehničnega pripomočka in trajnostnih dob naj bi sodelovali zdravniki specialisti z vseh delovnih področij. Zavod naj bi sledil njihovim predlogom, ki so upoštevali tudi obseg razpoložljivih sredstev in potrebe zavarovanih oseb.

B.

3.Pobudnik ne navaja izrecno, katere ustavne in zakonske določbe naj bi bile kršene z izpodbijanimi določbami Pravilnika. Omenja 51. in 52. člen Ustave. Z navedbo, da izraz "zadovoljiv" (namesto: "najboljši") rehabilitacijski učinek kaže na podcenjevalni odnos do slušno prizadetih oseb, pa izpodbijani ureditvi smiselno očita kršitev pravice do osebnega dostojanstva (34. člen Ustave).

4.Na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 51. člena Ustave obseg in vsebino pravice do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev določa ZZVZZ. Pravice do zdravstvenih storitev so navedene zlasti v 23. členu navedenega zakona, kjer je določeno tudi, v kakšnem deležu je zavarovanim osebam zagotovljeno plačilo navedenih storitev. Zakonodajalec pa je s 26. členom pooblastil Zavod, da v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo, določi natančnejši obseg storitev iz 23. člena ter standarde in normative teh storitev.

5.Zavod je s Pravili določil, da ima zavarovana oseba pravico do slušnega aparata brez daljinskega upravljalnika, s katerim pa je mogoče doseči zadovoljiv rehabilitacijski učinek. Določil je tudi trajnostno dobo aparata oziroma rok, po katerem je ista oseba praviloma upravičena do novega aparata. Pri takšnem urejanju natančnejšega obsega navedene storitve oziroma pri določitvi standardov in normativov za slušne aparate Pravila ostajajo znotraj okvirov, ki jih je določil že Zakon. Omejevanje napoveduje že ustavna opredelitev, saj so javna sredstva za zagotavljanje zdravstvenega varstva že po naravi stvari omejena. Glede na navedeno takšna ureditev ni v neskladju z 51. in 52. členom Ustave. V 86. in 109. členu Pravil uporabljeni izraz "zadovoljiv rehabilitacijski učinek" je torej treba razumeti kot ustrezen, oziroma ob upoštevanju vsega do sedaj navedenega, primeren učinek. Ne gre torej za učinek, ki bi bil najslabši od možnih. Ker o tem, kaj je zadovoljivo za posameznega zavarovanca, v vsakem primeru posebej odloči zdravnik, ni kršena pravica iz 34. člena Ustave.

6.Ko Ustavno sodišče presoja skladnost podzakonskega predpisa z zakonom, ki mu je dal podlago za določitev podrobnejšega načina izvrševanja posameznih pravic oziroma obveznosti, presoja zlasti, ali podzakonski predpis zakonsko normo razčlenjuje v okviru, ki je dopuščen takšnemu aktu. V obravnavanem primeru, ko je s Pravili podrobneje urejena pravica do tehničnega pripomočka, je treba upoštevati, da gre pri določanju standarda pri tovrstnih napravah za odločanje o strokovnih, medicinskih in tudi tehničnih vprašanjih, ki niso primerna za zakonsko urejanje. Upoštevati je treba tudi, da v postopku izvajanja posameznikove pravice iz obveznega zavarovanja sodeluje pacientov zdravnik (24. člen Pravil), ki mora po 45. členu Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92 - ZZDej) opravljati zdravstveno dejavnost v skladu s sprejeto zdravstveno doktrino in s kodeksom medicinske deontologije oziroma z drugimi strokovnimi in etičnimi kodeksi. Strokovno doktrino o rehabilitaciji zbolelih in poškodovanih po 74. členu navedenega zakona oblikujejo v medsebojnem sodelovanju razširjeni strokovni kolegiji, medicinska fakulteta in Zdravstveni svet. Glede na navedeno ureditev tudi ni v neskladju s 120. in 153. členom Ustave, ki urejata razmerja med zakonodajno in izvršilno oblastjo. Po navedenem je Ustavno sodišče pobudo kot neutemeljeno zavrnilo.

C.

7.Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč - Korošec, Lojze Janko, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam - Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k :

Franc Testen