Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSM Sodba II Kp 36353/2021

ECLI:SI:VSMB:2024:II.KP.36353.2021 Kazenski oddelek

kaznivo dejanje dajanja podkupnine zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja dokazno breme tožilca dokazni standard izpovedba priče
Višje sodišče v Mariboru
8. maj 2024
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Pritožbeno sodišče opozarja, da nosi dokazno breme v kazenskem postopku tožilec, ki mora krivdo obdolženega vendarle dokazati z najvišjim dokaznim standardom (onkraj razumnega dvoma) in zatorej ponuditi toliko in takšne dokaze, ki omogočajo zaključek, da je obdolženi storil obravnavano kaznivo dejanje v obsegu in na način, kot se mu po obtožbi očita, čemur v predmetni kazenski zadevi ni bilo zadoščeno.

Izrek

I. Pritožba okrožne državne tožilke se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbenega postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je kot sodišče prve stopnje s sodbo I K 36353/2021 z dne 25. 10. 2023 obdolženega A. A. na podlagi 3. točke 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oprostilo obtožbe, da je storil kaznivo dejanje dajanja podkupnine po drugem odstavku 262. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP je odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženega in izdatki ter nagrada njegovega zagovornika bremenijo proračun.

2. Takšno sodbo iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja s pritožbo izpodbija okrožna državna tožilka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da obdolženega spozna za krivega in mu izreče pogojno obsodbo z določeno kaznijo eno leto zapora, ki pa ne bo izrečena, če v preizkusni dobi treh let ne bo storil novega kaznivega dejanja, ter stransko denarno kazen šestdeset dnevnih zneskov.

3. Na pritožbo državne tožilke je po zagovorniku odgovoril obdolženi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po ponovljenem sojenju pred sodiščem prve stopnje uveljavlja okrožna državna tožilka pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj z izrekom oprostilne sodbe ne soglaša. Zaključke prvostopenjskega sodišča ocenjuje kot zmotne in v nasprotju z izvedenimi dokazi. Poudarja, da je obdolženi imel motiv, da B. B. kot ključni osebi, ki mu je bila upravičena izplačati nagrado, v primeru plačila ponudi podkupnino. Pojasnjuje, da je B. B. že tekom pravdnega postopka povsem spontano in brez posebnega motiva spregovorila o tem, da ji je obdolženi v primeru izplačila nagrade za koordiniranje, obljubil, da bo dobila nekaj vstran, enako pa je glede tega vztrajala tudi, ko je bila zaslišana v kazenskem postopku tekom preiskave in nato na glavni obravnavi. Glede glavnega očitka, to je, da ji je obdolženi ob tem, ko je zahteval izplačilo nagrade, obljubljal, da bo v primeru izplačila te dobila nekaj vstran, je tako po mnenju okrožne državne tožilke ostala priča B. B. konstantna in izpovedi ni v ničemer spreminjala, prav tako pa tudi ni spreminjala izpovedbe glede datuma oziroma leta srečanja z obdolženim, kot to po njenih zatrjevanih zmotno zaključuje sodišče. 6. Vendar nima prav. V ponovljenem sojenju, kar pomeni ponovno skrbno presojo in oceno vseh izvedenih dokazov ter obrazložitev sodne odločbe v skladu z zahtevami in pričakovanjem iz šestega in sedmega odstavka 364. člena ZKP, je sodišče prve stopnje predhodno ugotovljeno kršitev odpravilo in izvedlo ter ustrezno materialno ovrednotilo vse dokaze, ki so potrebni za razjasnitev dejanskega stanja, razjasnilo je vsa odločilna dejstva, nato pa po celoviti oceni vseh izvedenih (tako obremenilnih kot razbremenilnih) dokazov ter vsestranski razjasnitvi zadeve v zadevi ponovno odločilo. Zagovor obdolženega in izvedene dokaze je ocenilo pravilno, na takšni podlagi pa napravilo tudi zanesljiv in prepričljiv zaključek, da posledično, ko torej izpovedi B. B. ni moč oceniti kot povsem skladne in brez kontradiktornosti tako o tem, kdaj je bila prvič seznanjena o zahtevi obdolženca glede pogodbenega izplačila oziroma, ko je bilo o tem govora že v letu 2015, kar izhaja iz izpovedi C. C. in ko nadalje ni znala točneje povedati, na kakšen način, kdaj točno sta se z obdolženim srečala pred lokalom D., in kje naj bi ji obljubljal nagrado, ali na parkirišču ali v lokalu, je obdolženega iz razloga pomanjkanja dokazov utemeljeno oprostilo obtožbe na podlagi 3. točke 358. člena ZKP. Sprejeto meritorno odločitev je tudi tehtno in prepričljivo obrazložilo. Z izčrpnimi in smiselnimi razlogi se pritožbeno sodišče strinja, jih dosledno povzema in se nanje v zaobid nepotrebnemu ponavljanju tudi v celoti dosledno sklicuje, k pritožbenim izvajanjem okrožne državne tožilke pa le še dodaja:

7. Pritožbeno stališče okrožne državne tožilke, v okviru katerega se zavzema za drugačno oceno izvedenih dokazov, kot jo je sprejelo prvostopenjsko sodišče, pravilnosti oprostilnega izreka izpodbijane sodbe ne more omajati. Sodišče prve stopnje je namreč na podlagi izsledkov celostno izvedenega dokaznega postopka, tj. zagovora obdolženega, izpovedi prič B. B., C. C., E. E., F. F., G. G., H. H. in J. J. ter vseh listin in prilog kazenskega spisa utemeljeno zaključilo, da izpovedi B. B. ni moč oceniti kot povsem skladne in brez kontradiktornosti. Okrožna državna tožilka prezre, da se v razmerju do obdolženega ključna obremenilna priča ni jasno in nedvoumno opredelila o bistveni okoliščini prve seznanitve z zahtevo obdolženega A. A. glede pogodbenega izplačila, ko je očitno bilo govora o tem že v letu 2015, kar kaže iz vsebine izpovedi C. C., in tudi ni znala določno povedati, na kakšen način, kdaj točno sta se z obdolženim srečala pred lokalom D. in kje naj bi ji obljubljal nagrado, ali na parkirišču ali šele v lokalu, torej o odločilnih dejstvih, ki bi lahko utemeljevala drugačno meritorno odločitev od sedaj pritožbeno izpodbijane.

8. Medtem ko okrožna državna tožilka vztraja na stališču, da je bila priča B. B. v vsebinskem očitku, glede tega, kaj ji je ponujal obdolženi v zameno za izplačilo nagrade, ves čas konstantna in izpovedi ni spreminjala, nekritično zanemari dejstvo, na katerega v odgovoru na pritožbo pravilno opozarja obdolženčev zagovornik, da je o ključnih momentih glede časa, kraja in načina inkriminiranega dogodka izpovedala vsaj trikrat drugače (v pravdnem, predkazenskem in kazenskem postopku). Vse to je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, kot to izhaja iz predstavljenih razlogov. Posledično je vso nadaljnje pritožbeno polemiziranje o zatrjevanih zmotnih zaključkih sodišča prve stopnje in stoičnemu vztrajanju, da je obdolženi imel motiv B. B. ponuditi nekaj vstran od nagrade, z namenom, da bi dosegel izplačilo nagrade, katero je nato neposredno za tem, ko mu kljub obljubljeni podkupnini ni bila izplačana, vtoževal na sodišču, odvečno in predvsem brez takšne teže, ki bi lahko omajala pravilnost prvostopenjsko sprejetih zaključkov.

9. Navajanje okrožne državne tožilke, da je kaznivo dejanje podkupnine po 262. členu KZ-1 pri izvršitvenih oblikah obljube in ponudbe podkupnine dokončano z ustrezno enostransko izjavo volje dajalca podkupnine, ki mora doseči drugo stran, nedvomno drži, kot tudi zaključek, da je kaznivo dejanje s tem izvršeno, ne glede na sprejem obljube ali ponudbe s strani uradne osebe in je storjeno tudi, če jo uradna oseba zavrne. Vendar pa posplošenemu zaključku, da v konkretnem izpovedba priče B. B., katero potrjuje tudi priča C. C., in sicer, da je obdolženi obljubo nagrade podal in je ta obljuba tudi dosegla B. B. kot uradno osebo, ki je bila upravičena odrediti izplačilo nagrade, s čimer naj bi bilo obdolženemu kaznivo dejanje dokazano, ne gre pritrditi. Sodišče prve stopnje je namreč predvsem upoštevaje izpovedi prič B. B. (tako v pravdnem kot v kazenskem postopku), C. C. ter deloma tudi E. E. v povezavi z listinsko dokumentacijo, še posebej zapisnikov sej iz leta 2014, ponudilo smiselno in prepričljivo razlogovanje, zakaj se vrzeli iz prvotnega kazenskega postopka tudi v ponovljenem dokaznem postopku ne da odpraviti, predvsem ne s ponovnim zaslišanjem B. B. in C. C., zaradi česar je bilo obdolženega A. A. skladno načelu in dubio pro reo očitkov iz obtožbe pravilno oprostiti. Pritožbeno sodišče opozarja, da nosi dokazno breme v kazenskem postopku tožilec, ki mora krivdo obdolženega vendarle dokazati z najvišjim dokaznim standardom (onkraj razumnega dvoma) in zatorej ponuditi toliko in takšne dokaze, ki omogočajo zaključek, da je obdolženi storil obravnavano kaznivo dejanje v obsegu in na način, kot se mu po obtožbi očita, čemur v predmetni kazenski zadevi ni bilo zadoščeno. Posledično okrožna državna tožilka, ki kljub izpostavljenemu vztraja z lastno oceno izvedenih dokazov, z obravnavano pritožbo ne more uspeti.

10. V ostalem okrožna državna tožilka glede odločilnih dejstev ne navaja ničesar, kar bi lahko ovrglo pravilnost dejanskih ugotovitev in sprejetih pravnih zaključkov prvostopenjskega sodišča. Ker tudi pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe ni ugotovilo kršitev kazenskega zakona in bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, na katere je sicer dolžno paziti po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), je bilo o obravnavani pritožbi odločiti, kot izhaja iz izreka te sodbe (391. člen ZKP).

11. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 96. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia