Jedro

Sodišče druge stopnje odločitve sodišča prve stopnje ne sme spremeniti v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila zgolj ona, zato pritožbeno sodišče odločitve v ugodilnem delu ni spreminjalo, čeprav pogoji za zaznambo spora niso izpolnjeni, ker predlagatelj v tožbi ni zatrjeval pridobitve lastninske pravice na izviren način.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

III. Predlagatelj sam krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo predlogu predlagatelja in pri podvložku 1594/25 na nepremičnini ident. štev. 1379-1116-25.E k.o. S. last V. T. do ½ dovolilo zaznambo spora, ki se vodi pod opr. št. P 261/2008 pred Okrožnim sodiščem v Krškem. V presežku je predlagateljev predlog glede zaznambe spora na drugi polovici omenjene nepremičnine zavrnilo.

2.Zoper zavrnilni del sklepa se pritožuje predlagatelj in v pritožbi navaja, da se ne strinja s stališčem sodišča, da za polovico nepremičnin niso izpolnjeni pogoji za dovolitev predlagane zaznambe. Odločitev sodišča v tem delu je neobrazložena, saj se sodišče sklicuje zgolj na določilo 151. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), ne pojasni pa, zakaj v zavrnilnem delu niso izpolnjeni pogoji za dovolitev vpisa. Dejstvo, da predlagatelj vodi postopek zaradi ugotovitve, da je lastnik sporne nepremičnine do ene polovice in ne celote, nima nikakršnega vpliva na obseg zaznambe spora.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pogoje za zaznambo spora ureja določilo 79. člena ZZK-1, ki v prvem odstavku glede zaznambe spora o pridobitvi pravice izrecno določa, da je takšna zaznamba mogoča zgolj na podlagi tožbe oziroma predloga, vloženega proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katerim predlagatelj od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na podlagi gradnje na tujem zemljišču oziroma gradnje čez mejo, na podlagi priposestvovanja oziroma po pravilih skupnega premoženja pridobljenega v času trajanja zakonske zveze oziroma zunaj zakonske skupnosti oziroma na drug izviren način. S tožbo, ki jo je vložil predlagatelj kot tožnik pred Okrožnim sodiščem v Krškem, pa je slednji zatrjeval, da je lastninsko pravico na stanovanju pridobil z nakupom in ne na izviren način, ter se tudi njegov tožbeni zahtevek glasi na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo njegovega polovičnega solastniškega deleža na vtoževani nepremičnini. Tudi dejstvo, ki ga v tožbi omenja, da je bilo o njegovi lastninski pravici že odločeno s sodbo v pravdni zadevi P 215/2002 pred Okrožnim sodiščem v Krškem, ne pomeni, da je na stanovanju lastniško pravico pridobil na izviren način. Zato za zaznambo spora v dani zadevi sploh niso izpolnjeni pogoji. Ker pa sodišče v skladu z določilom 359. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) odločitve sodišča prve stopnje ne sme spremeniti v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila zgolj ona, višje sodišče odločitve v ugodilnem delu ni spreminjalo. Glede na povedano pa je nedvomno neutemeljena pritožba zoper zavrnilni del izpodbijanega sklepa, saj za zaznambo spora sploh niso izpolnjeni zakonski pogoji.

5.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo predlagatelja zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, hkrati pa dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa na podlagi 2. točke tretjega odstavka 161. člena ZZK-1. 6.Ker predlagatelj s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 35. člena ZNP in prvi odstavek 154. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).